Vprašanje:
V naši hiši smo končno dojeli, da moramo piti več vode, vendar si še vedno nismo na jasnem, katera je najboljša. Ali je tisto, kar priteče iz pipe, zadosti dobro ali kupovati ustekleničeno, nabaviti filter ... Mnenja, ki jih prebiram na to temo, so včasih tako različna, da res ne vem več, kaj je prav, in bi rada prebrala vaše mnenje ter izvedela, kakšno vodo pijete vi.
Lep pozdrav, Sabina S.
Odgovor:
Lepo je, da vse več ljudi dojema, da nujno potrebujemo najmanj liter vode na 25 kilogramov telesne teže. To pomeni 2-3 litre vode (in ne drugih tekočin) na dan.
Voda naj bi v telesu opravila vlogo transportnega sredstva za hranila in zdravilne učinkovine, obenem pa deluje tudi kot čistilo in prenosnik informacij. Seveda, če sama ne vsebuje številnih neželenih snovi. Tu se začne vse težja izbira pravega vira.
Stanje vode, ki priteče iz naših pip, je zelo različno. Nekateri še imajo privilegij, da živijo na območjih, kjer so vodni viri še vedno neoporečni. Za večino Slovenije pa tega ni mogoče reči.
Uradna testiranja kakovosti vode zajemajo le majhno število parametrov, zato ocene, da je voda »neoporečna«, včasih niso v skladu z dejstvi. Če smo od možnih 300 strupov preverjali le vsebnost desetih ali petdesetih, ne smemo avtomatično sklepati, da drugih ni.
Tudi uradne meje dovoljenih snovi so precej problematične. Predstavljajo politično odločitev, ki ni utemeljena na resničnih spoznanjih o potencialni škodljivosti določenih kemikalij in koktajlov kemikalij, ki prihajajo v naše telo. Zato je čiščenje vode pred uporabo danes zelo priporočljivo.
Med vsemi možnostmi, ki jih naštevate, je ustekleničena (bolj pravilno bi bilo reči uplasteničena) voda najslabša rešitev. Čeprav so nekateri naši izviri zares brezhibni, tega ne moremo trditi za plastično embalažo. Danes vemo, da plastenke v vodo izločajo veliko škodljivih snovi, od katerih mnoge sodijo med hormonske motilce, za katere vemo, da nimajo varnih spodnjih meja. Izločanje teh snovi se še povečuje, če so plastenke izpostavljene svetlobi in toploti. Dejansko bi jih morali shranjevati kot občutljiva živila, pri temperaturi med 4 in 10 stopinj. Druga možnost, ki se nam ponuja, so različne filtrirne naprave. Katero izbrati, je odvisno od tega, kakšna je kakovost vode na vašem območju in kakšno je vaše splošno zdravstveno stanje. Za večino krajev v Sloveniji zadostujejo že manj sofisticirani (in manj dragi) filtri, ki jih montiramo na pipo ali pod njo. Tam, kjer je podtalnica močno onesnažena, pa boste potrebovali bolj zmogljive sisteme ali reverzno osmozne naprave.
Ne živimo pri pipi!
Na žalost je čas, ki ga prebijemo doma, ob lastni pipi, zelo kratek in večino dnevne potrebe po vodi zadovoljujemo v transportu, restavracijah, v službi, na izletih ...
Danes na cestah vidim veliko ljudi, ki nosijo plastenke, v katerih so že doma ali kje na poti natočili vodo iz pipe ali filtrirne naprave. Na žalost je to zelo neprimerna embalaža, ki ni namenjena temu, da bi jo večkrat uporabili, ker s podaljšano uporabo le povečujemo število zaužitih kemikalij iz plastenk.
Če vodo filtrirate doma in jo potem želite imeti pri sebi, jo natočite v termovko s steklenim vložkom ali alu-bidon s posebno prevleko, ki varuje vodo pred stikom s kovino. Tudi v tem primeru je treba najti kakovostne izdelke in se pozanimati o kakovosti notranjega premaza.
Če ste veliko na poti, je dobro imeti ob sebi filtrirni vrček ali bidone, ki imajo vgrajen filter in omogočajo, da je vsak požirek vode, ki ga zaužijete, sproti filtriran. V kampih ali na poteh boste tako prihranili veliko denarja in pili boljšo vodo, kot če bi jo kupovali. Prednost bidonov in vrčkov je tudi v tem, da je večina narejena iz materialov, ki v vodo ne izločajo kemikalij. Vseeno se pozanimajte, ali to velja tudi za model, ki ga boste izbrali. Povprašajte tudi o zmogljivosti filtrov - koliko litrov vode lahko prefiltrirajo z zadovoljivo kakovostjo.
Bolje slabo kot ne!
Kljub zahtevnosti izbire zares kakovostne vode je največja napaka ne piti dovolj. Celo takrat ko ni na voljo idealno očiščene vode, je bolje spiti kozarec tiste iz pipe ali plastenke, kot biti dehidriran. Če pijete dovolj in je »vodostaj« v vaši limfi dovolj visok, pretoki pa močni, vam občasno uživanje takšne vode ne bo škodovalo.
Če pa ste že tako dehidrirani, da je »vaše rečno« korito izsušeno in so pretoki slabi, potem bo telo bolj občutljivo na dodatne kemikalije v vodi, ker jih bo težje splakovalo. Kot rečeno, hitra reka lahko nosi tudi hlode, v posušeni strugi pa se še slamica nikamor ne premakne.
Sanja Lončar je vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.
Vprašanja o naravnem zdravljenju, zdravem prehranjevanju, naravni kozmetiki in podobnih temah za rubriko Naravno in enostavno pošljite na naslov: jana@delo-revije.si ali Revija Jana, Dunajska 5, 1509 Ljubljana.
