Imunski sistem, ki nam neštetokrat reši življenje, je rezultat naše prehrane in sila zapleten sistem, ki bi ga lahko primerjali z dobro organizirano vojsko. Že v 30 minutah je telo sposobno izdelati obrambna protitelesa in uspešno napasti vsiljivce, a le, če ima na voljo vsa hranila za izdelavo dovolj velikega števila »vojakov« oziroma protiteles.

 Mediji nas vse bolj zasipavajo z novicami o širjenju nove gripe in nič ne kaže, da bodo odnehali. Razumljivo, saj bolj »strašne«, ko so novice, bolj pritegnejo bralce. Dejstvo je, da sta prevladujoči čustvi moderne družbe strah in negotovost. Pred vami je članek, ki z vsebino pomirja, ker vas uči, da je mogoče obrambni sistem vašega telesa pripraviti za boj z virusi in drugimi vsiljivci, ki ogrožajo naše telo.
»Zavedati se moramo, da v telesu nikoli ni miru. Nenehno nas napadajo različni vsiljivci in telo mora nanje odgovarjati. Od dobre organizacije obrambnega sistema in redne oskrbe vojske je odvisno, ali bo telo po spopadu zmagovalec ali poraženec. V zadnjem primeru zbolimo! Pa naj gre za prehlad, gripo ali celo rakavo obolenje. Temeljna naloga dobrega imunskega sistema je, da prepozna vsiljivca, na primer virus, in v telesu organizira učinkovito obrambo. Ker je to sistem, pomeni, da ne gre za en organ, temveč usklajeno delovanje več organov,« pravi Marija Merljak, univ. dipl. ing. živilske tehnologije.
Poučiti je treba – mamo! Malo kdo ve, da je pri dojenčkih imunski sistem tak, kakršnega so prinesli na svet oziroma kakršnega ima mama. Pozneje, ko postanejo »sami svoj gospodar«, morajo zanj skrbeti. Svoj imunski sistem zgradijo do petega leta starosti, če uživajo uravnoteženo hrano, niso izbirčni in nimajo alergij, predvsem pod pogojem, da mamica ve, kako s prehrano gradimo in krepimo imunski sistem,« opozarja Marija Merljak.
Kako Slovenci skrbimo za svoj imunski sistem – kako se prehranjujemo? »Slovenske ugotovitve se ujemajo z dognanji tujih znanstvenikov, da v razvitem svetu okrog 95 odstotkov ljudi ne uživa tistega, kar telo potrebuje za ohranitev dobrega zdravja, prek 70 odstotkov ljudi pa uživa hrano, ki zdravju celo škoduje. Če z živili ne dobimo vsega, kar celice potrebujejo, imamo v telesu pomanjkanje hranilnih snovi; te vrzeli so vzrok številnih bolezni. Srečujemo se torej s svojevrstnim paradoksom, da smo v razvitem svetu po eni strani prehranjeni, a hkrati podhranjeni. Zato je nadvse pomembno, da celice ustrezno nahranimo, obnovimo in zaščitimo! «
Priželjc – general vojske. Imunski sistem, ki nam velikokrat reši življenje, je rezultat naše prehrane in hkrati zapleten sistem, ki bi ga lahko primerjali z dobro organizirano vojsko. Ta varuje telo z različnimi »rodovi, sistemi in podsistemi«, ki morajo delovati usklajeno, če naj zagotovijo zmago.

Nekatere celice imunskega sistema potujejo s krvjo po telesu in iščejo vsiljivce, druge čakajo v zasedi. Vsi deli imunskega sistema so nenehno v medsebojnem stiku prek živčnih poti, živčnih sporočil in hormonov. So velika združba usklajenih podsistemov. Če samo eden zataji ali ne deluje skladno, se naš obrambni sistem poruši in bolezen je tu.

»Imunski sistem je rezultat naše prehrane in je zapleten sistem, ki bi ga lahko primerjali z dobro organizirano vojsko. Ta varuje telo z različnimi rodovi, sistemi in podsistemi, ki morajo delovati usklajeno, če naj zagotovijo zmago. Če samo eden zataji oziroma ne deluje skladno, se naš obrambni sistem poruši in bolezen je tu. «

Več v Jani št. 32, 11. 8. 2009

(Za sodelovanje se zahvaljujemo Mariji Merljak, vihra@siol.net )