Slovenci predporočno pogodbo poznamo predvsem iz filmov in opravljivih rubrik rumenih časopisov. Svetovne zvezde jo servirajo še prej kot snubitev, Francozi jo imajo razdelano v zakonu z 200 členi, danski prestolonaslednik bi brez nje lahko izgubil pol kraljestva.
V ZDA ne velja, če jo podpišeš manj kot mesec dni pred poroko, ko si neprišteven zaradi predporočne mrzlice, Židje jo imajo zapisano že v Stari zavezi. Nekateri z njo urejajo celo težo svoje soproge in lastništvo nad bodočimi pasjimi mladiči ali to, kolikokrat na teden se bo seksalo. Kako je s tem pri nas?
Ločitvene zdrahe glede premoženja, prepiri, tožbe in zamera do konca življenja, ker nas je nekdo opeharil, so Slovencem pregovorno v krvi, srečanja na sodišču pa pravi hobi. Kljub temu pri nas na predporočno pogodbo večinoma gledamo kot na nekaj umazanega, nekaj, kar pod vprašaj postavlja partnerjevo ljubezen. A po besedah Jožefa Klavdija Novaka iz odvetniške pisarne Čeferin bo nedvomno prišel čas, ko bodo tudi pri nas veliko bolj običajne. »Ukinili smo družbeno lastnino in prvo mesto dali zasebni,« pravi. »Povsod jo lahko uveljavljamo in pridobivamo. Zakaj bi bil zakon izjema?«
Po zakonu od vsakega pol
Predporočne pogodbe pri nas še ni mogoče skleniti. Napišemo jo seveda lahko, a pred zakonom je neveljavna. Premoženjska razmerja zakoncev pri nas natančno ureja zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ta loči posebno in skupno premoženje zakoncev. Posebno premoženje je tisto, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze in to še naprej ostane le njegovo. Enako velja za dediščino, darila in vse, kar je bilo kupljeno s tem denarjem, ali morebitno odškodnino za poškodbo. Skupno premoženje je premoženje, ki ga zakonca ustvarita v zakonski zvezi. Delo ni le nekaj, kar prinaša denar v družinsko blagajno. Kot delo zakon razume tudi skrb za gospodinjstvo in otroke, podporo partnerju in podobno. Nezaposlena gospodinja, na primer, po zakonu prav toliko prispeva k družini kot direktor z bajnim zaslužkom. Kot pravi Jožef Klavdij Novak: »Ob delitvi premoženja sicer lahko eden od partnerjev uveljavlja to, da mu pripada več kot polovica premoženja, a to ni tako preprosto, da bi mož rekel, zaslužil sem trikrat toliko kot žena. Ali pa desetkrat.
Več v Jani št. 32, 11.8.2009