Gre preprosto takole: ko se včlanite v časovno banko, na svojem računu za začetek dobite pet ur. Te lahko porabite tako, da drug član časovne banke za vas opravi kakšno delo: vam na primer ponudi računalniško pomoč, skida sneg z vašega dvorišča, vrti glasbo na vaši rojstnodnevni zabavi ali vam pomaga pri kuhanju. Po opravljenem delu boste preprosto s svojega na njegov račun prenesli ustrezno število opravljenih ur. Ker pa v časovni banki ne poznajo posojil in limitov, je najboljše, da nekaj zaslužite, preden začnete »zapravljati«. Ure seveda, ne denarja, ne pozabimo. Premislite torej, katera dela boste vi ponudili drugim. Ni nujno, da je to tisto, kar delate v službi. Pomislite, kaj znate ali zmorete in kaj ste pripravljeni opraviti za druge. V pomoč vam je seznam del, ki so ga sestavili v časovni banki, lahko pa ponudite kaj čisto drugega. Pri tem vas ne bodo nič omejevali. Če boste ponudili tista dela, ki jih bodo člani banke potrebovali, ne bo težav z »zaslužkom« in ure se vam bodo začele nabirati. Tu torej lenobe ne morejo živeti na tuj račun, tako kot se rado dogaja v neformalnih skupnostih.
Ne le delo, ampak tudi druženje
Načelo menjave del in storitev je pravzaprav enako kot v marsikateri, predvsem bolj ruralni skupnosti med sorodniki in znanci: vnukinja gre za babico v trgovino, babica za mlado družino skuha kosilo, znanec nam pride obrezat drevje na vrtu, drugega odpeljemo k zdravniku. Skratka, vsakdo opravi za drugega tisto, kar (bolje) zna ali zmore. Pri časovni banki pa takšna menjava ne poteka med znanci, temveč med večjim številom ljudi, ki se (vsaj na začetku) ne poznajo. Poleg koristne izmenjave storitev je eden od namenov časovnega bančništva tudi navezovanje stikov in širjenje socialne mreže v nekem okolju. Tu mislimo na osebne stike, ne na virtualno mreženje, zato je delovanje posamezne časovne banke omejeno na ožji prostor, na en kraj ali mesto. In ni zanemarljiv niti učinek takega sodelovanja na posameznikovo samozavest in občutek, da je lahko koristen, pa četudi je brezposeln, če je upokojenec, šolar, dijak, študent. Skratka, v časovno banko se lahko včlani vsakdo, kajti prav gotovo vsakdo kaj zna in zmore dati za druge nekaj svojega časa.
Več v Jani št. 50, 15.12.2009
