Četudi vas pot na Koroško ne zanese velikokrat, lahko tokrat naredite izjemo. Obvezno se je treba ustaviti v Slovenj Gradcu, kjer so mnogi že odkrili odličnost Koroške galerije likovnih umetnosti. Tam so prejšnji petek odprli razstavo Novo življenje, na kateri se s fotografijami aktov nosečnic predstavlja fotografinja Maja Šivec, umetnik Lado Jakša pa jih je oživil z glasbeno podlago – z zvoki dogajanja življenja v trebuhu. 
Slovenjgradčanko Majo Šivec, ki zadnja leta živi in ustvarja v Mariboru, je fotografija začela spremljati že v osnovni šoli. Spoznavanje s fotografijo akta je zasluga fotografa Bogomira Čerina – mojstra fotografije akta, ki ga je srečala v Fotoklubu Maribor, kamor jo je zaneslo kot študentko ekonomije v štajerski prestolnici. »Golota je vedno zanimala ljudi, le govoriti se ni smelo o njej. Morda je čas, da to spremenimo,« pravi Maja Šivec. Razstava Novo življenje, ki bo na ogled do 11. aprila, je nadgradnja njene novembrske razstave Bodoče mamice v Fotogaleriji Stolp v Mariboru. Prej zgolj mamicam je zdaj dodala še otroka kot novo življenje in moškega kot nepogrešljiv del družine.  Njene čutne fotografije v nas vzbudijo prvinska čustva ali preprosto občudovanje žensk, bodočih mater, žensk v pregovorno posvečenem stanju. Takrat so po navadi občutljivejše, sploh pa je golota v času nosečnosti – tako se zdi – tabu, zato se kar samo postavlja vprašanje, kako je fotografinja svoje modele sploh dobila pred objektiv. »To so bile na začetku prijateljice in prijatelji, ki si zaupamo. Nad idejo, da bi se fotografirale gole, so bile navdušene, saj bodo tako imele lep spomin na čas, ko so bile mlade in lepe. Pomisleki pa so se porajali glede odziva okolice, če bi fotografije prišle v javnost.«  Je z goloto kaj narobe?  »Fotografirati gola dekleta ni problem, to počne veliko fotografov in nefotografov tako doma kot v tujini. Problem nastane, ko bi rad fotografije pokazal javnosti. Ni se torej težko sleči, težava je sliko pokazati. To je tudi vzrok, da je veliko modelov na fotografijah neprepoznavnih. Saj golota sama po sebi ni nič slabega, nič ni narobe z njo – saj vendar goli prijokamo na svet! In spomnimo se nudističnih kampov – kaj pa je narobe s tem? Vendar tudi nanje gledamo s predsodki. No, vsaj nekateri.« Koliko zaupanja in pogovorov je potrebnih, da se pred fotografski objektiv postavi gola ženska v najobčutljivejšem obdobju svojega življenja, ve le fotografinja sama. Da je njej uspelo, govori tudi simpatična podrobnost: imela je možnost spremljati dva modela v kar treh nosečnostih. Za četrto pa še ni izvedela, se je namuznila.  Maja Šivec je s fotografijami z dovoljenjem modelov sprva sodelovala na natečajih v tujini. Ker je žela uspehe, so ji čedalje bolj zaupali – zdaj že tako, da nekateri brez sramu pokažejo svoje golo telo tudi v Sloveniji.  Svoja dela je v Koroški galeriji likovnih umetnosti leta 2008 že predstavljala na skupinski razstavi To delo pervo moje. Takrat je sodelovala s kolekcijo fotografij aktov nosečnic, za katero je v Zagrebu prejela zlato nagrado FIAP. Tistega leta je dobila tudi nagrado za moški akt YingYang na 68. mednarodnem fotosalonu Japonske. Ta nagrada ji je še posebno pri srcu.  Več v Jani, št. 11, 16. 3. 2010