»Sem mislil, da bi poskusil,« je rekel šestintridesetletni angleški taksist, varnostnik, gladiator Steve Murphy, ki bo zdaj morda postal filmski igralec, kar si je že od nekdaj želel. Šel je namreč na avdicijo in si prislužil ne le mesto na newyorški filmski akademiji, zraven je dobil še štipendijo za 10.000 dolarjev. Bleščeče kariere še nima v žepu, prej mora prislužiti še 14.000 dolarjev, kolikor mu manjka za šolnino, ampak Steve, odločen slediti svojim sanjam, je šel in naredil izpit za taksista, da bi zbral manjkajoči denar. Ljudje, kot je Steve, sanjači z zvezdicami v očeh, se v stotinah, v tisočih zgrinjajo v filmske šole, med katerimi si je NYFA, kot ji rečejo na kratko, že prislužila posebno mesto, čeprav se ne more ponašati z dolgo tradicijo, producent in scenarist Jerry Sherlock jo je namreč ustanovil leta 1992. Šola ponuja daljše programe, ali pa tudi samo nekajtedenske tečaje za vse zvrsti dela pri filmu, od čisto tehničnih, pa do scenarističnih, igralskih in producentskih. Lani so našteli že 350 zaposlenih in več kot šest tisoč študentov, šola pa ima že podružnice tudi po svetu, med drugim v Abu Dabiju, prihodnjega marca pa s štiritedensko delavnico prihaja tudi v Ljubljano. Zakaj je njegova akakdemija boljša od podobnih šol? Zato, pravi ustanovitelj Sherlock, ker je njihova osnovna filozofija, da učijo s prakso. »V čisto vsakem od naših filmskih programov imajo študentje že prvi dan v rokah kamero, prej kot v tednu dni pa že snemajo svoj kratki film. … Pri nas je zelo malo teorije, vse so praktične izkušnje.«
Tudi pogojev za vpis pri večini programov ne postavljajo. »Kdo pa sem jaz, da bi govoril, kdo ima talent in kdo ga nima?« pravi Sherlock, med drugim izvršni producent uspešnice Lova na Rdeči oktober. Ponašajo se tudi s tem, da študente seznanjajo z najsodobnejšo filmsko tehniko, čeprav seveda za uspeh to ni dovolj, priznava Sherlock. »Kot šola, ki bodoče filmarje izobražuje, da bodo najboljši, najkreativnejši filmarji, kar je mogoče, smo prepričani, da moramo študente seznaniti z moderno tehnologijo, čeprav drži, da te samo ta ne bo naredila za velikega filmarja. Če nekdo dobro pove fantastično zgodbo, bodo ta film hoteli gledati, pa čeprav je posnet z domačo kamero. … Zelo se trudimo študentom dopovedati, da je najpomembnejši del vsakega filma zgodba. Brez dobre zgodbe in brez znanja, kako posnetke učinkovito sestaviti, da to zgodbo poveš, ne moreš narediti dobrega filma, ne glede na to, kako super kamero imaš.«
Morda najboljše ogledalo vsake šole so njeni učenci. O NYFA veliko pove to, da so svoje sinove tja poslali študirat Steven Spielberg (Max Spielberg, sin iz njegovega prvega zakona z Amy Irving), pa igralci Susan Sarandon in Tim Robbins (Jack Robbins), Kevin Kline in Phopebe Cates (Owen Kline).
Režiser Brett Rattner (ki je med drugim režiral tri filme iz serije Ful gas), ki sedi v šolskem svetu, je ustanovil tudi sklad za štipendije. Tako lahko vsak, ki z dokumentacijo dokaže, da potrebuje finančno pomoč, pridobi štipendijo do 15.000 dolarjev. Doslej so razdelili že več kot za milijon dolarjev štipendij.
Rattner občasno na šoli tudi uči in naredi na svoje študente precejšen vtis, če gre soditi po navdušenju neke Allie Feinstein, ki je o svojih izkušnjah na NYFA tudi blogala: »Sobota, 22. avgust (2009, op. p.): piknik v hiši Bretta Rattnerja! Ta neverjetni režiser je izbrano skupino študentov povabil k sebi domov, kjer nam je najprej razkazal vso hišo. V pritličju ima Brett svoje lastno plesišče, posebej narejeno za Johna Travolto in Olivio Newton-John po premieri filma Briljantina. Ker sta bila tako slavna, nista mogla nemoteno hoditi v klube, zato so samo za njiju naredili plesno sobo! Njegov dom je poln fotografij slavnih, s katerimi se je spoprijateljil, na primer Michaela Jacksona in Madonne. … Po obhodu hiše nas je Brett povabil na kosiloin nam predvajal različne projekte, vključno s svojim prvim štidentskim filmom, pa glasbene spote, ki jih je režiral za pevce, kot sta na primer Mariah Carey in Madonna, pa delček svojega novega filma New York, ljubim te.«