Katarina Solar se je kot najmlajši otrok v družini s petnajstimi leti odpravila na delo v Avstrijo in hitro napredovala, a v tujini ni hotela ostati. »Po štirih letih dela v gostinstvu sem se odločila, da grem domov za stalno, ker si nisem mogla zamisliti celotnega življenja v tujini. Ob delu sem končala večerno šolo in 26 let delala v radenskem in lendavskem hotelu kot šefinja, odprla sem tudi turistično agencijo. Leta 1992 so se mi uresničile moje večletne sanje, da bi v rojstni hiši odprla gostilno. Res sem si nakopala veliko dela in skrbi, a to bi bilo laže, če bi imela vsaj nekoga, na kogar bi se lahko zanesla. Redno smo imeli plesno-glasbene večere do 80 oseb, jaz pa sem zaplesala s polnim vrčem na glavi. Zelo hitro smo pridobili renome Čarde Bükeš.«

Garanje, izčrpanost in alkohol. Dela je bilo vedno več, ona pa je bila vedno bolj izčrpana. »Moja napaka je bila, da nisem vsaj že po enem letu uredila zapiralnega časa, saj sem dežurstva natakarjev v zgodnjih jutranjih urah morala prevzemati sama. Še kot šefinja v hotelu sem zelo malo jedla. Zase sem vedno slabo skrbela. Stanje se je še poslabšalo, ko se je od doma odselil sin, moja največja zvezda v življenju. Žal kot poslovna ženska za otroka nisem imela nikoli dovolj časa. Mislim, da se mi je življenje ob sinovem odhodu začelo najbolj rušiti, saj sta poleg stresa in garanja moja duša in srce postajali vse bolj prazni. Sinov odhod sem predelala šele lani, ko se je oženil in dobil krasnega sinka.«
Stres, žalost in praznino je vse bolj začela zapolnjevati z alkoholom. »Takrat se mi še sanjalo ni, da bom padla v depresijo. Sicer me je moja nekdanja zdravnica, ki je bila moja redna gostja in je poznala položaj, znala opozoriti: »Katarina, dokler boste delali tri šihte brez počitka in hrane, se vaše stanje ne bo izboljšalo. Po tistem mi je neka druga zdravnica ugotovila, da sem depresivna, in mi predpisala blaga pomirjevala. Potem sem zabredla še v finančne težave. Ko ljudje, ki se ne razumejo poslovnosti, opazijo, da imaš probleme z denarjem, te začnejo zapuščati, ker se bojijo, da jih boš prosil za denar. Nikogar nisem prosila zanj, določenih stroškov pa res nisem plačevala in ljudje so o meni začeli govoriti.«

Več v Jani št. 10, 6.3.2012