No, nam se je to zgodilo ob Mateji Vavtar, Prekmurki, intuitivni ženski, ki zmore videti v preteklost. Pravi, da nam lahko ponudi ključke, od nas pa je potem odvisno, ali bomo zbrali pogum, odprli vrata in pogledali v nove sobane svojega življenja.
Prišla je v terme Snovik in nam olajšala dolgo pot v Prekmurje. Takoj nas je prevzela s svojo osredotočenostjo, jasnostjo in mirnostjo. Ob njej smo dobili občutek, kot da je stara znanka. Vse izrečeno je padlo na plodna tla. Povedala nam je, da jo išče čedalje več ljudi.
Težko jo je stlačiti v en predal in zapisati, kaj pravzaprav počne, ker to, kar počne, je res zelo celostno. In pri vsakem človeku pride v poštev nekaj drugega, kaj, se odloči, ko ga vidi. Nekdo potrebuje energetsko masažo, drugi limfno drenažo, tretji nasvet za partnerski problem, četrti ne ve, kaj bi, pa pride vprašat Matejo za nasvet. Mateja zmore videti avrično polje osebe, ki je pred njo, in prebrati slike iz preteklosti, zna pa tudi harmonizirati energije v okolju, da se nekdo v svojem domu počuti prijetneje.
Na dnu
Zelo zanimiva ženska je to. Na pot raziskovanja, učenja jo je pahnila osebna izkušnja. Ljubljeni moški jo je zapustil, obiskala jo je bolezen, rak, in vse staro se je sesulo. Mamica dveh otrok se je znašla na težki prelomnici in tedaj, čisto na dnu, so se ji začele na nekaterih krajih, kjer je bila, pojavljati slike iz preteklosti teh krajev. Postalo jo je strah. Mislila je, da izgublja stik z resničnostjo, šele ko je priznani etnologinji in zgodovinarki začela opisovati slike iz preteklosti, ki jih vidi na nekaterih krajih, in ko so se te pokrile z zgodovinskimi dejstvi, se je pomirila in začela iskati smisel v svojih novih zaznavah. Šla je na pot iskanja. Učila se je pri najrazličnejših mojstrih življenja. Začela je pred petnajstimi leti z reikijem, ki ga je prejela od vatikanskega mojstra, sledili pa so Mojca Malek z masažami in trebušnim plesom, leta 2003 Naomi Feinberg z metodo hatmara merkava (metoda transformacije travm, strahov in drugih življenjskih ovir v pretok življenjske energije, ki je tudi Matejina osnovna metoda delovanja in poučevanja) ter Erika Sonjak z različnimi tehnikami NLP, vključno s specialno tehniko povezovanja z energijami zemlje. Erika jo je kasneje povezala z mednarodnim inštitutom za intuicijo iz Freiburga in tam so njene kvalitete prišle do polnega izraza. Lani je opravila »intenziv razsvetljenja« pri Ž. M. Slavinskem, raziskovalcu in učitelju alternativnih metod psihoterapije, hermetizma, spiritualnih tehnologij in šamanizma. Njeni vzorniki so Vili Ravnjak, pionir novih duhovnih znanj v Sloveniji, Marko Pogačnik, geomant in umetnik, zdravilec Zemlje, ter Fani Okić, raziskovalka protokultur in pisateljica.
Kako do dojenčka?
Med pogovorom so jo po telefonu klicali ljudje. Neka ženska ji je povedala, da je test za nosečnost pokazal, da bo postala mama. Še enega dojenčka bomo dobili, je srečna povedala Mateja. Ženska ni in ni mogla zanositi in zdaj ji je uspelo, mogoče res zato, ker je Mateja zmogla razbrati blokade in jih z raznimi tehnikami odpraviti. Zgodb je veliko. Da ima neke »posebne« sposobnosti, ne samo gledanja v preteklost, temveč predvsem to, kako lahko s to sposobnostjo pomaga ljudem tukaj in zdaj, je Mateja ugotovila spontano. Njen ljubi mali nečak je kot malček dolgo šepal, brez vidnega vzroka. Ugotovila je, da je v prejšnjem življenju nanj padlo drevo in ga poškodovalo. Dogodek je bil takrat zanj usoden, saj je umrl, v tem življenju pa bi bil obsojen na invalidnost, toda Mateji je uspelo intuitivno uvideti razloge te travme, jih transformirati v energijo življenja in fant dtlej hodi brez težav.
»Kako pa je kaj z vašo krvjo?« me je nepričakovano vprašala. Gledala me je v oči in že sva bili pri krvnih ploščicah, trombocitih, ki naj bi imeli nekaj skupnega z radostjo biti tukaj in zdaj v fizičnem telesu na Zemlji ali nekaj takega. Moja kri je zelo v redu, sem se pohvalila, še posebej ker sem ravno včeraj v žilo prejela železo, ker, no ja, sem precej slabokrvna, sem pomislila, a rekla pa nič, potem pa presenečeno izustila: »Kako si vedela?« »Vidim,« je rekla mirno.
Priklopimo se na intuicijo
Potem je iz vazice na mizi vzela vejico. »Na, poduhaj jo,« je rekla. Nisem prepoznala njenega vonja. Bila je vejica rastlinice immortelle. »S to vejico je povezana tvoja prihodnost.« Zaprla je oči in opisala kraj ob pečini, kjer buči morje. »Ah,« sem rekla, saj to ni mogoče. Res razmišljamo, da bi z družino to zimo preživeli na nekem pozabljenem otoku, toda kako ona to lahko ve? »Vidim. Vsi bi lahko to videli, če bi se naučili prepustiti intuiciji. Jaz nisem nič posebnega. Le prebudila sem jo v sebi.« Še vedno je imela v rokah vejico immortelle (nesmrtnico; v trgovinah s kozmetiko sem videla posušene rumene cvetke in duhala kremo, narejeno iz te čudežne rastlinice) in pripovedovala, kaj vidi. Želela je, da se še sama prepustim svoji intuiciji, vendar se nisem mogla. Ker res načrtujemo zimo preživeti v vasici ob pečini, se mi je kar smejalo. Želela bi vedeti še več o tem, kaj bo, toda Mateja je že začela pripovedovati zgodbo o preteklosti.
Pretekla življenja
Zaprla je oči. V lokalu, kjer sva bili, je bilo precej nemirno, toda Mateje ni nič zmotilo. »Vidim travnik s poljskim cvetjem in drobne bele cvetke. Mislim, da je šetraj ali nekaj podobnega. Vam to kaj pove?« »Nič,« sem rekla. »Vidim dekle v beli dolgi obleki, pa bosa je. Slišim vodo, glasna je. Veliko zelenja. Dekle ima venček cvetja v laseh.« »Nič se mi ne svita. Prizor je vsekakor lep,« sem se strinjala. »Nisi sama. Več vas je.« Med dekleti, ki jih je videla, je prepoznala tudi mene. Šlo je za neke vrste obred iniciacije. Kot neke vrste prehod na stopnji odraščanja. Moški so izbirali. Moški, ki naj bi ga ljubila, je bil v krogu moških, pripravljenih za ženitev, a žal je izbral drugo … In potem se je odvilo življenje in njegova izbrana ženska je umrla, jaz pa sem ga še vedno ljubila. Vdovca z otrokom sem izbrala čez nekaj let in s tem rešila njegov status v takratni družbi. Ljubeče sem skrbela zanj in otroke, njegovega in najine. Potem sem ga izgubila. Padel je v boju in tik pred smrtjo si je obljubil, da če se še kdaj vrne v ta svet, me bo poiskal ter mi vrnil ljubezen. Mateja je spretna pripovedovalka. Nič si ne domišlja, da je kaj posebnega. Uvid v zgodbo pove in razloži, potem prepusti človeku, da se sam poveže z uvidom, in mu prepušča odločitev, ali bo ključke iz preteklosti pobral in jih uporabil v tem življenju. Sama lahko potrdim, da sem v njeni pripovedi našla kar nekaj ključkov, ne nazadnje sem se poročila na travniku, z venčkom šetraja v laseh, bosonoga in bilo je ob Kamniški Bistrici, ob potočku.
Čas je tak, da tudi nepreverjenih in nedokazanih sposobnosti posameznikov preprosto ne moremo več prezreti. Med nami so obdarjeni ljudje, ki imajo posebno znanje. Nekateri vidijo v prihodnost, nekateri v preteklost, tretji kaj drugega, in če zmorejo videno, čuteno, sluteno tako prijetno ubesediti, kot to zmore Mateja, smo lahko samo hvaležni, da so in da želijo svoje znanje deliti z nami.
