»Izkušnje z naravnimi porodi v babiški hiši doslej so presenetljivo dobre,« pravi pomočnica direktorja za zdravstveno nego Jana Čelhar. Na začetku jih je bilo malo strah, kako se bodo na to možnost odzvale slovenske porodnice. »Apartma je vseskozi zaseden, vsi porodi so bili idealni in brez zapletov.« Odprtje babiške hiše, pravijo v postojnski porodnišnici, je bil nekakšen kompromis med porodom na domu in porodom v porodnišnici, njihova prednost pa je, da ponujajo domačnost in so hkrati del bolnišnice, kjer je najnujnejša pomoč blizu. V babiški hiši seveda lahko rodijo nosečnice, ki si to resnično želijo, hkrati pa je pogoj, da je nosečnost potekala brez težav. »Mesec dni pred predvidenim datumom poroda pride nosečnica k nam na pogovor, pove, kakšne želje ima, mi pa se prepričamo o njenem zdravstvenem stanju.« So namreč zelo previdni, v babiški hiši ne more roditi nosečnica, ki je prvič rodila s carskim rezom, ali če ima kakšne hude alergije, obolenje srca, razne kronične bolezni. »Običajno prinesejo s seboj porodni načrt, ki ga shranimo, in ko gospa pride na porod, že vemo, kako se bomo lotili dela.« Pogovor z nosečnico ponavadi vodi že izbrana babica.
Uršina zgodba. »Od začetka nosečnosti sem si želela naravni porod. Razmišljala sem, da bi rodila doma, ampak za to moraš v Sloveniji najeti tujo babico. Razmišljala sem o porodnem centru v Avstriji, kjer je treba plačati okrog dva tisoč evrov, potem pa sem na predavanjih pri društvu Naravni začetki po naključju izvedela, da so odprli babiško hišo v Postojni,« razlaga sogovornica. Ko je razmišljala o tem, koga si želi pri porodu, je bilo jasno, da seveda partnerja in babico, ki bi ji lahko zaupala. Ko je spoznala Tejo Zakšek, pravi, je takoj vedela, da je prava. Njen partner sicer priznava, da ga je na začetku malo skrbelo, kako bo. »Dokler ne izkusiš, sploh ne veš, kaj te čaka. Najprej si v dvomih, saj tak porod ni čisto običajen. Seveda pomisliš, kaj bo, če gre kaj narobe,« pravi. Toda tudi on se je povsem sprostil, ko je spoznal Tejo. »Že po nekaj stavkih me je prepričala. Poleg tega je zraven babiške hiše bolnišnica, tako da so zdravniki na dosegu roke, če bi šlo kaj narobe. Na koncu se je vse skupaj dogajalo tako zelo spontano, zaupal sem, da bo vse v redu, in izkušnja je bila res lepa in nepozabna.«

Več v jani št. 32, 9.8.2011