Rudnik v Globokem samo še spomin – razstavo odprla najstarejša knapa
Ob dnevu državnosti so 30-letnico samostojne Slovenije v Globokem počastili še z odprtjem razstave o rudniku Globoko. Rudnik je bil namreč mnoga desetletja del rudarske zgodovine Slovenije, še posebej pa je zaznamoval življenje ljudi v Globokem, zato je že dolgo tlela želja, da bi se ohranilo vedenje o rudarski dejavnostih v teh krajih tudi za zanamce. Končno se jim je želja uresničila, včeraj so v Prosvetnem domu odprli razstavo avtorja Staneta Preskarja, vrvico pred vstopom v avlo doma, kjer je postavljena razstava, sta prerezala najstarejša še živeča knapa – 99-letni Anton Cizl in 91-letni Franc Hotko. Ob tej priložnosti so izdali tudi zloženko.
Rudnik Globoko je začel z delovanjem leta 1882, ko so domačini pri izkopavanju temeljev za gradnjo šole naključno naleteli na plat premoga - lignita. Zemljišče je najprej odkupil neki Žid in do leta 1927 se je izmenjalo kar nekaj lastnikov. Zadnja lastnica je bila brežiška rudarska družba »RannerKohlengewerkschaft«. Premog so kopali do leta 1958, v zadnjih letih samo še manjše količine za domačo uporabo, podzemni rov pa so rudarji zapustili leta 1973. V rudniku je delalo med 70 in 80 rudarjev, sicer pa je bilo zaposlenih okrog 200 ljudi, tudi veliko žensk. Ruda je bila namreč pomešana z glino in so jo morali očistiti. Po letu 1973 so prešli na tako imenovani dnevni kop, ko so odprli še dodatna delovišča na Bizeljskem, kjer so našli velike količine kremenčevega peska.
Razstava je postavljena v treh delih; v prvem delu prikazuje rudarja in njegovo delovno okolje, v drugem delu je prikazano rudarsko orodnje, ki so ga podarili še živeči rudarji in družine nekdanjih rudarjev, v tretjem delu pa so trije panoji, ki prikazujejo zgodovino rudnika v Globokem skozi čas – od leta 1882 do leta 2021, ko se bo s potekom koncesije Salonitu Anhovo za rudarjenje v Globokem rudarska dejavnost dokončno prenehala. »V letih, ko se je rudarjenje v Globokem prenehalo, se je marsikaj izgubilo, predvsem veliko dokumentov, ki bi pričali o delovanju rudnika, zato iskrena hvala vsem, ki so pri nastajanju razstave pomagali – od domačinov do Salonita Anhovo, čigar enota je bil nekaj časa globoški rudnik. Še posebna hvala dr. Tomažu Teropšiču za strokovno pomoč pri postavitvi razstave. Če pa se bo v prihodnosti še kaj našlo, pa prosim, shranite, razstava je narejena tako, da se vedno lahko še dopolni,« je dejal Preskar.
Odprtja razstave so se udeležili tudi predstavniki Salonita Anhovo, brežiški župan Ivan Molan, ki je pozdravil krajane in izpostavil njihovo prizadevnost za ohranjanje dediščine in urejenost kraja. Prisotne sta nagovorila še predsednik Sveta krajevne skupnosti Mihael Petančič in predsednik Turističnega društva Globoko Dominik Kosi. Program, ki ga je povezovala prof. Nataša Plevnik, so z nastopi popestrili Folklorna skupina iz Pišec, Kapelski pubje, Ljudski pevci Globoko, Lovski pevski zbor in ženska Vokalna skupina Barbara, ki si je ime nadela po cerkvici sv. Barbare v bližini globoškega rudnika, sv. Barbara pa je tudi zavetnica rudarjev.
Več v prihodnji tiskani številki Dolenjskega lista.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
