Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Slušatelji Rut Zlobec se ne učijo slovenščine, ampak jo živijo – Pleteršnikova domačija v Pišecah gosti družino Verbič iz Beograda – Saša Verbič je predsednik društva Sava

Projekt Moja hiša je tvoj dom letos poteka že petnajsto leto in je nastal na pobudo učiteljice slovenščine Rut Zlobec in Martina Dušiča, predsednika Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik, nekdanjega dolgoletnega uspešnega ravnatelja tamkajšnje osnovne šole, ki si je nadela ime slavnega rojaka.

»Prostovoljci skrbimo, da je muzejski kompleks Pleteršnikove domačije vedno dostopen. Pri tem nas podpira brežiška občina, vladni urad za Slovence po svetu pa podpira projekt »Moja hiša je tvoj dom«. Sprva je bil to pilotski projekt. Vsako leto pridejo k nam nove družine iz različnih držav. Lani so prišle iz Argentine, Italije, Nemčije, največ pa iz naših sosednjih, nekdanjih bratskih republik,« pravi Dušič. Marsikatera družina si ne bi mogla privoščiti stroškov prebivanja v hotelu, zato jim brezplačno ponudijo izkušnjo enotedensko prebivanja v lepo opremljeni Pleteršnikovi zidanici, v pristnem okolju. »V največje zadovoljstvo je nam, ljubiteljem slovenščine, da se naš jezik po svetu ohranja, tudi med otroki že v drugem ali tretjem kolenu naših rojakov. To je zelo pomembno v današnjem globalističnem času,« doda Dušič.

Pri društvu želijo, da bi bogato kulturno, jezikovno zapuščino Maksa Pleteršnika in naravno dediščino lahko doživelo čim več naših rojakov. Tako ohranjajo spomin na dragoceno slovarsko delo Maksa Pleteršnika. Letos je 100-letnica smrti Maksa Pleteršnika in pripravljajo dvodnevni simpozij. 12. septembra se bo začel v Pišecah, nadaljeval pa 13. septembra na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Vodja simpozija bo akademik Marko Jesenšek.

Preberite še ...

· Gospodarstvo

Na Socialni kmetiji Korenika gre ekološko kmetijstvo z roko v roki s socialnim podjetništvom

Arhiv Dolenjskega lista

POMEMBNO OHRANJANJE SLOVENŠČINE

»Rut Zlobec je bila moja profesorica slovenščine v našem društvu Sava v Beogradu že leta 2007. Zaradi nje sem prišla v Pišece in letos pripeljala tudi 10-letnega sina Matjaža. Tudi on ima v Beogradu enkrat tedensko uro dopolnilnega pouka slovenščine, tako kot sem jo imela jaz, zdaj pa je na taboru z vrstniki v Posočju. Ta ura slovenščine v Beogradu nam, Slovencem v Srbiji, bodisi da smo tam rojeni in imamo le korenine v Sloveniji, veliko pomeni. Rut je imela slovenščino za vse člane slovenskih društev v Srbiji, od Subotice do Niša. Zdaj ni več zadolžena za Beograd, ampak samo za Vojvodino. Učiteljica slovenščine Tatjana Bukvić pa je zdaj zadolžena za dopolnilni pouk slovenščine za Srbijo brez Vojvodine, žal pa se bo kmalu upokojila,« pripoveduje Mojca, profesorica računalništva na eni izmed beograjskih gimnazij. V Pišece je v začetku avgusta prišel tudi njen oče, 75-letni Saša Verbič, že približno desetletje predsednik društva Sava v Beogradu z okoli 2.000 člani, Slovenci in takšnimi s slovenskimi koreninami. Verbič je bil tudi odličen športnik, v veslanju je bil v nekdanji Jugoslaviji s Partizanom državni prvak v četvercu in osmercu. Bil je tudi trener veslanja v Sloveniji, na olimpijskih igrah v Londonu pa je bil sodnik tekmovanja v veslanju.

Martin Dušič pravi, da v letošnjem poletju prideta v Pišece še družini iz Anglije in Italije. Želijo priti v stik z okoljem, v katerem se govori slovensko. Prijavili so se na razpis po spletu, in to kar po elektronski pošti.

NA SREČANJIH SE TRUDIJO GOVORITI SLOVENSKO

»Kot pravijo slušatelji Brežičanke Rut Zlobec, ki je učila na naši šoli, se ne učijo slovenščine, ampak jo živijo. Ko je šla Rut prvo leto v Srbijo, smo morali skleniti pogodbo s pristojnim ministrstvom in jo vsako leto podaljševati. Po drugem letu sem jo potegnil nazaj, ker je (bila) izredna učiteljica na naši šoli. Ko sem šel v pokoj, je šla spet nazaj v Srbijo. Zdaj se je zelo razmahnilo zanimanje za slovenščino,« pojasni Dušič. Njegove besede o zanimanju za slovenščino potrdi tudi Verbič.

Ker je njegova žena igrala harfo tudi v orkestru Slovenske filharmonije, so se zaradi njene službe za nekaj časa preselili v Slovenijo. Sicer so njegovi predniki po očetovi strani iz Postojne. Poleg njih s hčerjo vzdržujeta stike tudi s tistimi, ki živijo v Mariboru.

»Glede na različno stopnjo znanja slovenščine so pri dopolnilnem pouku različne skupine, za začetnike in naprednejše slušatelje. V društvu Sava imamo martinovanja, praznujemo dan žena, redno prihaja Miklavž. Ko se družimo, skušamo govoriti slovensko. Imamo tudi pevski zbor in seveda so na našem repertoarju tudi slovenske pesmi,« pripovedujeta Mojca in Saša Verbič, inž. splošne kemijske tehnologije. Študiral je in treniral veslanje v Ljubljani v letih od 1969 do 1974. Za ohranjanje vsaj pogovorne slovenščine je po Verbičevem mnenju problem, če se doma, v družini, ne pogovarjajo slovensko.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista