Arhiv Štajerskega Tednika

Število kmetij na Slovenskem se iz leta v leto zmanjšuje, v letih 2013–2016 je ta delež znašal 3,4 %. Eden izmed razlogov za negativen trend je zagotovo premajhna donosnost, saj je povprečna velikost slovenskih kmetij daleč pod evropskim povprečjem, pa tudi razmere za kmetovanje so otežene. Rešitev mnogi vidijo v dopolnilnih dejavnostih.

»Večina kmetij pri pridelavi hrane zaradi naših specifik – majhnosti in terena – ne more biti konkurenčnih. Zato so dopolnilne dejavnosti silno pomembne za preživetje,« je povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. Tako imamo v Sloveniji okrog 5.000 kmetij, ki imajo registriranih približno 13.000 dopolnilnih dejavnosti. »Cilj dopolnilnih dejavnosti je ohranjanje delovnih mest na podeželju. Čeprav večina Slovencev živi na podeželju, se vijejo dolge kolone proti mestom. Zakaj? Ker na podeželju ni zadovoljivih delovnih mest. Treba je ustvariti pogoje. Stabilno kmetijstvo omogoča stabilno podeželje,« je prepričan. Da sta zakonodaja in administracija srž problema, je prepričan tudi Milan Bizjan, predsednik strokovnega odbora za dopolnilne dejavnosti pri KGZS, ki je tudi sam nosilec dopolnilne dejavnosti.

Marko Vogelnik, kmet in nosilec dopolnilnih dejavnosti, se je obregnil ob administracijo: »Štirje smo zaposleni na kmetiji, od tega se eden ukvarja samo z administracijo, to je grozljivo. Naj nas politika ne uči peči kruha, zakoni pa naj bodo takšni, da ga bomo lahko.« Dodal je, da kmetje nimajo časa brati zakonov in podzakonskih aktov in da naj to nalogo obveščanja kmetov prevzamejo kmetijski svetovalci. »Dober kmet je izobražen kmet. Ob tem vedno malce pokritiziram tudi kmečke žene. Čuda dobrih stvari znajo speči, vendar si jih ne upajo dati na trg. Zakaj ne? Ker se bojijo zakonskih osnov, inšpektorjev. Zakaj? Ker ne poznamo vseh aktov. Stvar politike je tudi, da poišče nelojalno konkurenco, poenostavi davčno politiko, tako da bomo enkrat letno plačali svoj davek državi.« Glede dela inšpektorjev je Cvetko Zupančič še dodal: »Problem inšpekcije je, da se ne aktivira, da bi izločila neregistrirane špekulante, temveč da nadzoruje tiste, ki so registrirani.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku