Sekanih slovenskih božičnih dreves prodajo vsako leto manj
Že pred več tisoč leti so stari Egipčani v zimzelenih rastlinah videli simbol večnega življenja, danes je postavljanje prazničnega drevesa ob zimskem solsticiju (božiču, če vam je ljubše) ovito v trdovratne plasti krščanske tradicije. Bodo k večnemu življenju bolj prispevala plastična božična drevesca ali tista, ki našega doma ne bodo okrasila le z zelenjem, temveč tudi z vonjem po smrekovih iglicah?
Evidence vseh pri nas prodanih božičnih dreves sicer nimamo, vemo pa, koliko so jih posekali v Sloveniji, so pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS): »Obstaja samo evidenca izdanih plomb, ki jih lastnikom gozdov izda ZGS za namen označitve gozdnih okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, med prevozom in prodajo.« Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so opozorili, da nalepk ne potrebujejo okrasna drevesa iz uvoza, drevesa v loncih in drevesa tistih drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domače: »To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno.« Letošnje plombe oz. nalepke so rdeče barve in nosijo letnico 2018.
Breznikar je povedal, da povpraševanje po plombah za okrasna drevesa v zadnjih letih niha, gledano na daljše obdobje pa se zmanjšuje: »Zadnja leta smo izdali okoli 27.000 plomb letno, z izjemo v lanskem letu, ko je bilo izdanih 21.200 plomb. Samo v mariborski območni enoti ZGS je bilo v letu 2015 izdanih približno 2.130 plomb, predlani 1.650 in lani 1.370 plomb.« Slovenci torej kupimo vse manj posekanih slovenskih dreves, a bi iz tega težko sklepali, da tradicija krašenja božičnih dreves zamira. Število posekanih dreves se najbrž zmanjšuje tudi na račun (praviloma cenejših) dreves iz uvoza, plastičnih oz. alternativnih dreves in dreves v loncih – najbrž kar vsega trojega po malem.
Večjih plantaž božičnih dreves pri nas ni
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
