Sorte timijana, ki navdušujejo z aromo in okusom
Timijan večina pozna v eni sami obliki, a tudi to, pri nas nadvse priljubljeno zelišče, ima številne vrste in sorte, ki se med seboj razlikujejo tako po videzu kot tudi po okusu in aromi. Spoznajte nekatere med njimi, ki najbolj navdušujejo in jih je vredno preizkusiti tudi v domačem vrtu.
Medtem ko sodobni svet hiti mimo narave, se vse več ljudi ponovno obrača k starim modrostim – tistim, ki rastejo neposredno iz zemlje. Med njimi je tudi timijan – drobna, a izjemno mogočna rastlina, ki že tisočletja spremlja človeštvo. Timijan, dišeč in trdoživ, ni le začimba, ki jedem vdahne sredozemski značaj, temveč tudi eno najstarejših zdravil narave, cenjeno od starega Egipta do sodobne fitoterapije.
Njegov vonj pogosto vzbudi spomine na poletne vrtove, kamnite zidove in mamine domače čaje, ki zdravijo prehlad, pomirjajo duha ali zgolj grejejo srce. Poleg tega, da nas navdaja z nostalgičnimi spomini, ima tudi znanstveno dokazane protivnetne, antiseptične in antioksidativne lastnosti. Prav zato ostaja stalnica v kuhinji, domači lekarni in celo v naravni kozmetiki.
PREBERITE TUDI:
V nadaljevanju bomo raziskali, kaj timijanu daje takšno moč, kako ga lahko uporabimo v vsakdanjem življenju in zakaj bi moral imeti vsak dom vsaj eno lončnico ali šopek tega vsestranskega zelišča.
Zgodovina timijana: od antičnih templjev do domače kuhinje
Timijan ima dolgo in bogato zgodovino, ki sega več tisočletij v preteklost. Stari Egipčani so ga uporabljali pri balzamiranju zaradi njegovih močnih antiseptičnih lastnosti, Grki pa so verjeli, da timijan simbolizira pogum. V bojne pohode so šli z vencev timijana okoli vratu, saj naj bi jim ta dal moč in zaščito. Beseda »thymus« izhaja iz grščine in pomeni »moč« ali »pogum« – kar dobro odraža tudi naravo rastline, ki kljubuje suši, vročini in slabim tlom.
V srednjem veku so ga v Evropi polagali pod blazine za miren spanec in zaščito pred nočnimi morami. Zeliščarji in zdravilci so timijan uporabljali za zdravljenje kašlja, prebavnih težav in celo kot antiseptik pri ranah. V času kuge so ga ljudje nosili v majhnih vrečkah okoli vratu, saj so verjeli, da odganja bolezen.
V Rimskem imperiju so z njim odišavljali prostore in kopeli, saj naj bi prečistil zrak. V viktorijanski dobi je veljal za simbol prefinjenosti in nežnosti. V času prve svetovne vojne pa so timijanovo olje uporabljali za razkuževanje ran in kirurških instrumentov.
Legenda pravi, da je timijan najljubša rastlina vil – in da tam, kjer raste v izobilju, pogosto prebivajo prav te skrivnostne gozdne prebivalke.
Uporaba timijana nekoč in danes
Čeprav je majhen, je timijan prava zeliščna zvezda. Njegove zdravilne lastnosti so dobro dokumentirane – tako v ljudskem zdravilstvu kot v sodobnih študijah. Vsebuje eterična olja, med katerimi izstopa timol, spojina z močnim antibakterijskim, protiglivičnim in protivnetnim delovanjem.
Tudi v današnjem času timijan še vedno ostaja priljubljen zaradi svoje vsestranskosti. V kulinariki je nepogrešljiv pri pripravi mesnih jedi, juh, omak, marinad in celo kruha. Posebno mesto ima v mediteranski kuhinji, kjer dopolnjuje okuse paradižnika, oljčnega olja in limone.
V naravnem zdravilstvu je timijan pogosto del čajnih mešanic za lajšanje prehladov, vnetega grla, kašlja in prebavnih motenj. Njegovo eterično olje, bogato s spojino timol, deluje antibakterijsko in protivnetno, zato se uporablja tudi v domačih inhalacijah, mazilih in kopelih. Pomaga tudi proti kašlju in bronhitisu, saj pomirja dihalne poti in hkrati spodbuja izkašljevanje sluzi. Ker timijan spodbuja izločanje prebavnih sokov, lajša napenjanje in vetrove, ga je priporočljivo uživati po težkih obrokih. Deluje tudi proti glivicam, kot je kandida, zato si z njim lahko pomagamo tudi v tem primeru. Predvsem pa redno uživanje timijana lahko okrepi obrambo telesa, zato ga je smiselno uživati zlasti v zimskih mesecih.
Tudi v naravni kozmetiki ima timijan svoje mesto – pogosto se pojavlja v tonikih za kožo, šamponih proti prhljaju in osvežilnih razpršilih za prostor. Eterično olje timijana lahko pomaga tudi pri okužbah ran in kože, učinkovit je še v boju proti glivičnim vnetjem kože. Pogosto se uporablja celo v naravnih ustnih vodicah.
Kaj potrebuje za zdravo rast?
Timijan je ena tistih rastlin, ki jo zlahka vzgojimo doma – na vrtu, balkonu ali celo na okenski polici. Je nezahteven, trdoživ in potrebuje le malo pozornosti, da nas nagradi z obilico listov, polnih arome in zdravilnih snovi.
Uspeva na sončnih, toplih legah in v dobro odcednih tleh. Ne mara zastajanja vode, zato je pomembno, da mu zagotovimo rahlo zemljo, zelo mu ugaja v glinenih loncih, ki dobro dihajo. Zalivamo ga zmerno – bolje je, da se zemlja med zalivanji rahlo osuši. Redno obrezovanje spodbuja rast in ohranja grmiček lep in gost.
Timijan je trajnica, kar pomeni, da bo z nami več let, če ga le zaščitimo pred močnim mrazom. V hladnejših krajih ga pozimi priporočamo premakniti v notranje prostore ali ga pokriti z zastirko.
Izbor naj vrst in sort timijana
Origano timijan (Thymus sp.)
Včasih to sorto imenujejo preprosto »italijanski origano«. Njegova žametna, a močna aroma je resnično okusna in vedno spomni na kuhane špagete s parmezanom. Razvija se neodvisno od sezone. Je prvovrstna začimba za juhe, pice in omake za špagete, še posebej pa pride do izraza v jedeh, ki vsebujejo sir. Ta timijan je odličen tudi za uporabo v belih omakah.
Ingverjev timijan (Thymus hybrid)
Že samo ime pove, kakšen okus zaznamuje to sorto timijana – ima prijeten okus ingverja in limone, na jeziku pa pusti rahlo pikanten zaznamek. Tudi diši po limonah z ingverjem. Da bi njegova nenavadna ingverjeva aroma prišla najbolj do izraza, ga je treba termično obdelati.
Je bolj kompaktne in žilave rasti, oblika nekoliko bolj ploščata in široko zaobljena. Še posebno lepo je videti v posodah in lončkih. V kuhinji se lahko uporablja tudi kot dober nadomestek za limonin timijan.
Kumina timijan (Thymus herba-barona)
Ta plazeča ali v lončkih tudi previsna sorta timijana prihaja iz Sardinije in Korzike. Zelo bogato cveti, njegovi listi pa imajo zanimiv okus med timijanom in kumino. V Angliji se tradicionalno uporablja kot začimba za meso, odlično se poda tudi na sendviče s sirom in klobaso.
Monarin timijan (Thymus chamaedrys)
To je plazeči timijan, ki ima nekoliko trpko, a sadno aromo čaja Earl Grey. Zeliščnim čajem daje tipičen angleški pridih. Rastlina je zelo robustna in energična.
Timijan »borovo dišeči timijan« (Thymus longicaulis)
Njegovi čudovito smolnati, lepljivi listi vabijo k eksperimentiranju v kuhinji še posebej tiste, ki radi preizkušajo kulinarične posebnosti. Ima temen, zemeljski vonj, ki spominja na aromo borovih iglic pomešanih z aromo rožmarina. Močan okus se odlično poda k ocvrtim jedem in jedem z žara, zanimivo obogati tudi slane omake.
Sivkin timijan (Thymus thracicum)
Ima smolnati vonj med rožmarinom in sivko ter temno zelene majhne liste. Zelo pikantna aroma prav vabi k eksperimentiranju, zanimivo pa je, da v hladni sezoni razvije vonj po borovih iglicah.
Poprov timijan (Thymus piperella)
Če vam je všeč pikantnost, boste poprov timijan oboževali. Popolna aromatična sestava združuje note timijana, origana in črnega popra ter ustvarja prekrasen šopek za brbončice.
Kot botanično edinstvena vrsta je ta kulinarični timijan iz Španije doma z vzhodne obale med Valencio in Alicantejem. V teh krajih se začinjeni listi uporabljajo za paello, gazpacho manchego, enolončnico, solato, omako in mariniranje oliv. Ker se dobro poda k divjadi, ga tam imenujejo tudi »lovska začimba«.
Majhen grm ljubi sončno mesto in apnenčasto zemljo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je nadobudni hortikulturnik in izkušeni kmetovalec, ki se navdušuje nad preizkušanjem manj poznanih sort in vrst, znan tudi pod imenom King of paradajz. Na kmetiji MAZEJ prideluje aktualno zelenjavo, sadike 1001 vrste in sorte, hkrati pa izdeluje tudi odlične domače sirupe, želeje, gele, čaje … Za več informacij pokličite na tel. št. 041 820 917!
