Kako s pomočjo biodinamike pridelamo najboljši pridelek
Začenja se obdobje, ko moramo drevju zagotoviti optimalne pogoje, da bo lahko tvorilo zares kakovosten in obilen pridelek. Nekaj z biološkimi pripravki in nekaj s svojimi rokami … Naj delim z vami svojo prakso, ki mi skoraj po pravilu zagotovi odlične rezultate.
V Borovniški dolini smo ostali brez pridelka sadja v letu 2023, ko se je temperatura eno jutro spustila do minus 8 °C. V takih primerih ne pomaga nič. Letos so se v dveh nočeh temperature spustile do ledišča ali pa nekaj stopinj pod njega. Najbolj na udaru je bilo Barje z nasadi ameriških borovnic, kamor se ponoči hladni tokovi zraka stekajo z okoliških planot Notranjske. Čeprav se je tisto jutro še spustila megla, krepko ojačana z dimom prižganih senenih bal, je temperatura padla pod minus 2,5 °C.
Moji sadovnjaki so 20 metrov nad dolino na pobočjih. Zvečer sem jih poškropil s preparatom iz baldrijana. Temperatura je bila ravno na meji zmrzovanja in rezultat je bil samo nekaj posmojenih listov na 20 cm dolgih poganjkih aktinidije, in še to na tistih, ki so bili takoj nato izpostavljeni direktnim sončnim žarkom. Listi kakija in oreha ter fige pa so preživeli zmrzovalno torturo. Posledice se sicer vidijo šele naslednji dan, ko se zmrznjeno listje posuši in postane črno.
PREBERITE TUDI:
Pri škropljenju baldrijana pa moramo biti pozorni na količino nanesenega. Dovolj je 4 litre na 10 m2. Če slučajno kakšen list namočite preveč, tako da je moker in se na spodnjem robu nabere škropivo, se bo čez dva dni ta list začel sušiti od zunanjega roba navznoter. To nazorno prikazuje primer lista črnega ribeza, ki je bil blizu šobe in je dobil preveliko dozo toplotne energije. Posledica je jasno vidna.
Zaščita z žvepleno apneno brozgo (ŽAB)
S prihodom vlažnejšega tipa vremena smo sadjarji začeli boj s škrlupom in hruševo rjo. Proti obema povzročiteljema bolezni bomo redno obnavljali oblogo ŽAB, ko bo padlo več kot 20 l dežja na kvadratni meter. To bomo izvajali do nastopa poletja, ko se končajo plohe in nevihte ter se ustali suho poletno vreme. Koncentracija za škropljenje z ŽAB po olistanju drevja je 1,6 dl na 10 l vode. Škropimo zvečer, ko se temperature spustijo in lahko žveplo opravlja vlogo »dezinfekcije« površine listov.
Spore gliv, ki jih na površino prinese veter, lahko vzklijejo in prodrejo skozi povrhnjico samo takrat, ko je list moker zaradi dežja. Hitrost prodiranja oziroma kalitve spor pa je odvisna od temperature. Če je hladno, imamo približno dva dni časa, da poškropimo drevesa, če nas je dež prehitel ali smo bili zadržani. Če pa je temperatura okoli 20 °C, moramo ukrepati že v nekaj urah, saj je drugače prepozno. ŽAB deluje preventivno in ne zdravi že okuženega listja in plodov. Okuženi listi počasi postajajo črni in odpadejo. Na mladih plodovih pa se pojavijo črne pege, ki preprečujejo rast plodu. Ta je zato deformiran, razpoka, nato pa ga napadejo še monilije (gnilobe) in nato odpade. Liste, ki se razvijejo v desetih dneh, ko drevo odcveti, je treba ohraniti, ker je od njih odvisna prehrana plodov do jeseni. Če listja ni, ne morejo izdelovati sladkorjev.
Redčenje plodov
Običajno se junija začne naravno trebljenje. To je pojav, ko drevo odmetava preveliko količino plodičev. Odpadajo neoplojeni in tudi del oplojenih. Če je slednjih preveč skupaj v enem socvetju, jih je najbolje ostraniti ročno. To storimo tako, da ostane po en plod na razdalji, kot je med iztegnjenim palcem in mezincem na naši roki. Vse ostale plodove, ki so slabše razviti, ročno odstranimo. Ob tem vam ni treba imeti slabe vesti in nikar ne razmišljajte, da je takih plodičev škoda. Ne, škoda bo nastala, če bodo ostali na drevesu. Če se namreč plodovi držijo skupaj, metuljčki jabolčnega zavijača znesejo jajčeca točno med dva plodova in nato sta oba črviva. Torej brez redčenja sami privabimo škodljivca, na posamezne plodove pa metuljček noče odlagati jajčec.
Če ostane cel šop jabolk v enem socvetju, potem bomo v jeseni pridelali cel kup kislih in drobnih plodov, katerih skupna masa je enaka enemu sladkemu plodu. In kaj je bolj slastno, se niti ni treba vprašati. Seveda pa je za to slast treba vložiti nekaj dela in napora. Za prehrano enega dobrega, slastnega jabolka je potrebnih 15 do 20 zdravih, zelenih listov. Pa preštejte liste na veji in se odločite.
Ne smemo pa pozabiti še na pojav izmenične rodnosti. Če je na drevesu preveč plodov, potem peške v posameznem plodu vplivajo na raven hormonov v drevesu. Če je raven previsoka, drevo »ve«, da bo porabilo veliko energije za prehrano teh plodov, in ne more tvoriti cvetnega nastavka za naslednje leto. Zato naslednje leto drevo ne rodi. Če pa po naravni poti ali z odstranjevanjem presežka plodov količino teh zmanjšamo, potem se v mesecu juniju že začnejo spreminjati brsti v cvetne. Ta proces lahko še podkrepimo s škropljenjem z baldrijanom. Ta baldrijan pravzaprav s svojo toplotno energijo dela čudne stvari. Škropimo ga lahko tudi, ko nastopi obdobje hladnih dni v mesecu juniju. Uporabimo ga na dan za plod in rastlinam dovedemo manjkajočo energijo. Moramo pa rastline po tem še zaliti, če je suho.
In še zadnji ukrep za redčenje plodov. Ko smo bili pred desetletjem na stari biodinamični kmetiji na Južnem Tirolskem, je lastnik podal enostaven napotek, kako lahko preverimo, ali je drevo dovolj obrezano. Ko se 14 dni po zaključku cvetenja razvijejo vsi listi, se na jasen sončen dan postavimo pod drevo in opazujemo sončne žarke. Če ti ne prodrejo skozi krošnjo dreves na travo, to pomeni, da je krošnja pregosta. Treba je vzeti škarje in razredčiti veje tako, da bodo sončni žarki dosegli tla pod krošnjo. S tem razredčimo tudi število plodov in zmanjšamo možnost okužb listja. Ko se vozim naokrog, na žalost videvam tudi drugi skrajni primer. Večkrat se vprašam, ali je na travi pod drevesom, ki ga opazujem, sploh kaj sence. Zato previdno, da vseeno ne pretiravamo …
Če dvomite v opisano, poskusite na izbranem drevesu izvesti predlagane ukrepe, druga drevesa pa pustite na miru. Jeseni nato opazujte, kaj se bo zgodilo s plodovi, naslednje leto pa, kaj bo s cvetenjem.
Postavljanje vab za škodljivi mrčes
Ko se temperature dvignejo, iz skrivališč prilezejo matice os in sršenov, ki so prezimile. Začnejo iskati hrano, prostor za novo gnezdo in preperel les za gradnjo gnezda. Če sedaj nastavimo vabe, se znebimo največ škodljivcev na našem vrtu. Če ujamemo samo eno matico, si bomo prihranili vsaj 100 nadležnih os v jeseni.
Pasti si lahko izdelamo sami iz praznih plastenk. Plastenko prerežemo 10 cm pod zamaškom. Okrog obrnjen odrezani zgornji del vstavimo v spodnji del steklenice. V steklenico nato natočimo približno 5 cm tekočine, ki diši, lahko so to ostanki soka, pivo, vino, nagnito sadje … Žuželko bo vonj privabil in v tekočini se bo utopila. Takšne lovilce obesimo na različna mesta, še posebej pri čebelnjaku. Redno tedensko preverjamo ulov in menjamo tekočino. V to vabo se lovijo tudi muhe.
Odstranjevanje »potrošnih« vej
Ko drevo v maju poganja nove poganjke, predvsem pokončno rastoče, ki jih ne bomo potrebovali za oblikovanje novih vej, jih na obhodu takoj odtrgamo. Ne odrežemo jih s škarjami, ampak jih primemo in zasukamo. Če bi napisal, da jih odtrgamo tako, kot če bi kuri zavili vrat, bi si verjetno nakopal jezo ljubiteljev živali, še bolj verjetno pa je, da velika večina mlajših sploh ne ve, kako smo to včasih delali na kmetih, ko je bila na vrsti kurja juha ali obara za nedeljsko kosilo in nevladnih organizacij še ni bilo. A treba je narediti točno tako, saj je ob vznožju tega poganjka množica nevidnih, slepih očes, ki bi ob rezu takoj začela poganjati nove poganjke. Z odtrganjem pa jih odstranimo.
In še drugo vprašanje: zakaj ta poganjek sploh odtrgati? Ta tako imenovani vodeni, navpično rastoči poganjek je velik porabnik energije in hrane iz drevesa. S tem, ko ga odstranimo, dosežemo, da drevo namesto v njegovo rast energijo usmeri v plodove in tvorbo cvetnih brstov v naslednjem letu. Če bi ga pustili na drevesu, bi s tem energijo drevesa enostavno metali stran. In še opomba: ta isti poganjek bi naslednjo pomlad tako ali tako izrezali in vrgli na odpad.
V primeru, da potrebujemo mlado vejo, lahko ta poganjek pustimo in ga v začetku junija, ko je že večji, upognemo ter privežemo z vrhom navzdol. S tem ukrepom se rast ustavi, namesto listnih se lahko pojavijo že v istem letu tudi cvetni brsti. Tako bomo pridobili plodove že v drugem in ne šele v tretjem letu. To pa ekonomisti zelo dobro razumejo – za kar 30 odstotkov bomo povečali hitrost vzgoje cvetnih brstov.
Pomoč pri tvorbi plodov
Še nekaj se zgodi v juniju. Sonce 23. junija (na Janezovo) doseže najvišjo točko na nebu in od takrat dalje se njegov lok začne krajšati. To je znak rastlinam, da začnejo zaključevati svojo rast in začnejo tvoriti plodove. Morda bo kdo ob zapisanem malce skeptičen – kako zaključujejo rast, če pa se je poletje šele začelo? A poletje se je v resnici šele začelo le za šolarje in tiste, ki ne morejo brez dveh mesecev na morju. Za rastline pa je začetek krajšanja sončnega obsevanja znak, da naj se počasi začnejo pripravljati na novo zimo. Naše plodovke tako začnejo oblikovati plodove. Debelijo se jabolka, hruške, nekatere zgodnje sorte že dozorevajo. Dozorele so tudi že češnje, obrali smo ribez in jagode ...
Za oblikovanje plodov v biodinamiki uporabljamo preparat kremen iz roga (501). Ta je izdelan tako, da zmlet kristal silicijevega oksida, ki ga imenujemo kamena strela, stresemo v društvih Ajda v kravji rog in zakopljemo čez poletje v zemljo. Jeseni ga odkopljemo, stresemo mivko v steklen kozarec in postavimo na okensko polico. Na sonce. V te kristale se v kravjem rogu preko poletja zberejo energije svetlobe, ki močno vplivajo na tvorbo snovi v plodovih. Nato stresemo en naprstnik te mivke v 40 litrov vode in mešamo (dinamiziramo) eno uro. Dela se lotimo tako zgodaj, da bomo lahko škropljenje opravili še pred sončnim vzhodom. Poleti to pomeni res zelo zgodaj, začnemo že okoli četrte ure zjutraj, da lahko drevesa poškropimo do najkasneje sedme ure. S temi 40 litri preparata poškropimo 1 ha površine, kar pomeni, da ljubiteljski sadjarji potrebujejo veliko manj, le 4 dl za 100 m2. To je res zelo malo.
Omeniti velja še nekaj: silicijev oksid ni topen v vodi, tako da ne govorimo o dodajanju snovi, ampak prenosu energij. Kaj pa to pomeni v praksi? S poskusi so dokazali, da eno škropljenje z njim povzroči v rastlini isti učinek, kot da bi to rastlino sonce obsevalo cel teden. To so dokazali z meritvijo količine sladkorja v plodovih iz drevesa, ki je bilo škropljeno, in drevesa, ki ni bilo.
Zakaj pa je treba škropiti pred sončnim vzhodom? Ker preparat prinaša energijo svetlobe, bi v primeru, da bi škropili na sončni dan, dotok energije toliko povečali, da tega rastlina ne bi več prenesla in bi se posušila. Listi bi počrneli in poškodbe bi bile enake, kot če bi rastlino žgalo sonce pri 40 °C. Se še spomnite tistega lista ribeza iz začetka te zgodbe? Tam je šlo za toploto, tu pa gre za svetlobo. To škropljenje naj bi ponovili vsaj trikrat, vsakič ko je Sonce pred drugim nebesnim znamenjem, torej vsak mesec enkrat.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je izkušeni biodinamični sadjar, ki se navdušuje nad predelavo sadja na tradicionalni način in ki svoje znanje dobrosrčno deli tudi na številnih delavnicah. Slavko je neizčrpen vir znanja, ki ga dobrosrčno rad deli z drugimi. Opus svojih izkušenj v biodinamičnem sadovnjaku je zapisal tudi v knjigo BIODINAMIČNO PERMAKULTURNO SADJARSTVO (BREZ KEMIJE), ki bo v tiskani verziji izšla v kratkem. Ker bo knjiga izšla v omejenem številu izvodov g. Slavko že zbira prednaročila na tel. št. 041 320 186. Na isti številki lahko naročite tudi odličen jabolčni sok v litrskih steklenicah.
