Sašo Radej

Rok Ferengja se ne obremenjuje s številom let in se le smeji ljudem, ki mu pripovedujejo, da se do petdesetega leta štejejo, po petdesetem pa se leta odštevajo: »Številke kot številke. Jaz sem dobro. Nič me še ne boli. Res pa vidim problem, in to pri mlajših od sebe. Dvajset- in tridesetletniki zmorejo pol manj kot mi in to se mi zdi zastrašujoče. Da so mladi postali tako neokretni,« se zamisli Rok, ki že več kot dvajset let trenira aikido, borilno veščino, ki izvira iz Japonske. Do letošnjega leta je redno trikrat tedensko hodil v klub, a je vadbo zadnje leto nekoliko zanemaril. Odločil se je namreč, da bo v celoti dokončal domačo hišo. Znotraj je sicer popolnoma opremljena, v zadnjih mesecih je le še poskrbel za fasado in ureditev okolice: »Sosedom sem povedal, da smo prej urejali hišo zase, zdaj pa zanje, saj bodo imeli oni lep pogled odslej. Malo jih hecam. Res pa je, da se težko dobi izvajalce, zato sem se dela lotil kar sam. 99 odstotkov del sem opravil sam. Prijatelj mi je posodil gradbeni oder in sem se lotil fasade.«

Mojster aikida

Rok je imel nekaj izkušenj z gradnjo že od prej, ko je pomagal prijatelju, pravi pa tudi, da veliko koristnih informacij dobi na spletu: »Pri hiši sem imel že izvajalce, ki so naredili več škode kot koristi. Če delaš sam, si res počasnejši, a narediš vsak detajl trikrat lepše in natančnejše. Rad se lotim vsakega dela, rad zagrabim za kramp in lopato in kaj koristnega naredim pri hiši. Tudi keramiko sem položil sam in to po celotni hiši.«

Ko bo gradbena dela končal, pa se bo spet lotil aikida: »Seveda bom nadaljeval. Dvaindvajset let že vadim. Začneš z belim pasom, potem rumenim, oranžnim, zelenim, modrim, rjavim, črnim in nato mojstrsko stopnjo. Že pred leti sem opravil mojstrsko stopnjo. Pri aikidu mi je všeč, da vse delaš bolj zase, imaš sicer tako imenovane sparing partnerje, a se ti ni treba dokazovati. Je manj intenziven šport kot karate. S karatejem sem sicer začel, a odnehal zaradi poškodbe, potem pa sem našel aikido. Ta veščina je bila sicer najbolj popularna v 90. letih. K temu je veliko pripomogel igralec Steven Seagal. Pri meni pa danes žal že pokojni trener Stane Kirbiš.«

Življenjske prelomnice

Na praznovanje petdesetletnice se ni posebej pripravljal: »Ko sem bil star štirideset let, sem imel veliko zabavo, zdaj pa sem rekel, da je nočem, praznoval bom le z najbližjimi. S sacher torto, ki jo imam najraje. Vse bo bolj spontano. Včasih je pomembno tudi, da se le dobiš in poklepetaš. To smo spoznali med pandemijo. Ljudje potrebujemo druženje.«

Veseli pa se še ene okrogle obletnice, ki ga čaka v prihodnosti. To bo trideset let delovanja skupine Rok 'n' Band. Leta 1995 so startali s pesmijo Moja ljubica in od takrat nanizali številne uspešnice.

Celoten članek je na voljo v reviji Lady, številka 42, ki je izšla 18.10.2023.