V skladu z odločbo ustavnega sodišča se je lahko včeraj v zavode in šole s prilagojenim programom vrnilo 4.700 otrok s posebnimi potrebami. V OŠ Glazija Celje se je vrnila večina otrok in zaposlenih.
Ne samo da je imelo leto 2020 dan več, ampak je bilo prelomno na več področjih. Že spomladi smo se ujeli v primež epidemije, iz katerega se do tega trenutka še nismo izvili. Ko se je marca življenje ustavilo, smo bili prisiljeni delovne procese organizirati drugače. Vsi skupaj smo dokazali, da zmoremo. In to še vedno dokazujemo iz dneva v dan in iz tedna v teden, od ene številke Novega tednika do naslednje. Zagotovo je bilo (pre)več slabih informacij, težkih zgodb in poročil o izgubah. A pisale so se tudi dobre zgodbe. Čeprav se je v zadnjih 12 mesecih marsikaj spremenilo, je nekaj vendarle ostalo enako. Pri svojem delu sem imela priložnost srečati in spoznati izjemne posameznike, ki s svojim delom, požrtvovalnostjo in pogumom spreminjajo svet na bolje. Verjamejo v čudeže in drugačne sanje.
Vlada Republike Slovenije je naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče tik pred božičnimi prazniki podelila status mesta.
O epidemiji novega koronavirusa in s tem povezanim cepljenjem je v ponedeljkovih Odmevih na TV Slovenija spregovorila nova državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, ki jo nekateri omenjajo tudi kot možno kandidatko za naslednjo ministrico za zdravje.
Kaj je zaznamovalo leto 2020 v Obsotelju in na Kozjanskem? O občini Rogaška Slatina se je glas po državi širil predvsem zaradi namere o gradnji najvišje stavbe v državi, Razglednega stolpa Kristal. Lani spomladi so bile vse oči uprte v Šmarje pri Jelšah, kjer so se soočili s hitrim širjenjem koronavirusa, župan je na lastno pest potegnil odgovorne poteze. V Kozjem in Podčetrtku so se veliko ukvarjali z gradovi. V Kozjem so poskrbeli, da bodo gostje spali kot graščaki, v Podčetrtku si takšen scenarij zagotovo obetajo čez nekaj let. Šentjurčani niso gostili graščakov, ampak ministre.
Čim prej je treba poiskati pogoje, ki bodo vsem omogočali varno vrnitev.
Ko človek lista po arhivu leta 2020, kar ne more verjeti, kako čas hiti in kaj vse se je zgodilo v dvanajstih mesecih. Predvsem pa, kako temeljito so se v tem času spremenila naša življenja na vseh področjih, tudi v šolstvu, ki ga spremljam v časopisu. Posledice večmesečnega zaprtja šol dobivajo vse jasnejšo podobo, ob čemer je izpad določenih znanj še najmanjša težava. Veliko težje bo nadomestiti izpad vsega, kar prinaša obiskovanje šole in druženje s sošolci. Verjetno si niso v življenju nikoli predstavljali, da bodo vse to kdaj pogrešali.
Na Remšniku v občini Radlje ob Dravi je v noči na nedeljo povsem zgorela stanovanjska hiša. V lokalnem okolju je že stekla akcija zbiranja pomoči prizadetim.
Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur ob podpori tamkajšnje občine od danes do četrtka, 7. januarja, zbira pomoč za prebivalce Petrinje, ki jih je prizadel potres.
Podlaga na začetku leta je bila dobra, čeprav lanska rast ni bila tolikšna kot v zadnjem obdobju. Gospodarstvo celjske regije je v leto 2020 vstopilo s 323 milijoni evrov čistega dobička, višja kot prejšnja leta sta bila produktivnost in število zaposlenih, tudi povprečne plače so bile nekoliko višje. Koliko dobička je »stopila« korona in za koliko je na drugi strani povečala izgubo, bo znano šele čez nekaj mesecev, ko bodo podjetja objavila letna poročila. Vendar je že zdaj jasno, da so mnoga med njimi kljub »nenormalnosti« delala še bolje kot lani, veliko jih bo na koncu svojih bilanc imelo rdeče številke, marsikje pa se že zdaj držijo za glavo in se sprašujejo, ali bodo prihodnje leto, če se razmere ne bodo izboljšale, sploh še lahko na seznamu delujočih družb. »Leto 2020 je bilo zelo naporno. Razmere na trgu so bile nepredvidljive, vendar to ni bilo edino, kar je oteževalo poslovanje podjetij. Zelo velik je bil tudi psihični pritisk,« pravi Izidor Krivec, predsednik Regionalne gospodarske zbornice Celje.
Koronavirus je pustil močan odtis tudi v Celju in od prvega vala epidemije precej spremenil njegov običajen utrip. Bolnišnica in zdravstveni dom sta bila (in sta še) na največji preizkušnji doslej v svoji novejši zgodovini, kar bolj ali manj velja tudi za mestno občino, javne ustanove, podjetja, organizacije, društva in posameznike, ki krojijo dogajanje, razvoj in podobo mesta. Koronačas si bomo zagotovo zapomnili po tem, da je negativno vplival na turizem, da je osiromašil kulturno in prireditveno dogajanje. A je Celje kljub »koroni« na račun predvsem evropskih projektov bogatejše za nekatere pomembne pridobitve (Tehnopark, severna vezna cesta …).
V teh zapletenih časih, ko so gledališča zaprta, ko igralci delajo nekaj od doma, nekaj v gledališču, se ob usklajevanju urnika ni prav enostavno dogovoriti za hkraten pogovor z dvema igralcema gledališkega ansambla, še zlasti če živita kar oddaljeno od Celja. Ampak ob pomoči upravnice mag. Tine Kosi nam je to uspelo. Za božično-novoletni intervju z dvema vrhunskima igralcema in prepoznavnima obrazoma Gledališče Celje smo se pogovarjali na Ta veseli dan kulture, ki je bil glede na razmere prav žalosten dan kulture. A tej protislovni simboliki se v pogovoru nismo pustili preveč zmotiti in se z njo obremenjevati.
Prvi novorojenček se je letos v celjski porodnišnici rodil minuto pred 6. uro zjutraj. Deček prihaja iz občine Žalec in tehta 3.350 gramov. Zadnja v letu 2020 je ob 11.48 uri na svet prijokala deklica iz občine Celje. Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je tako kot že vrsto let do zdaj tudi letos obdarila prve novorojenčke in njihove starše.
V Gledališču Celje so za najdaljši večer v letu pripravili virtualni ogled silvestrske predstave Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Plašč, v režiji Juša A. Zidarja. Predstava bo nocoj ob 20. uri na YouTube kanala gledališča. Gledališče Celje je predstavo krstno uprizorilo 24. januarja letos, na malem odru. Pri tej predstavi gre za glasbeno dramatizacijo, ki išče navdih v formi glasbenega gledališča. Z realističnim uprizarjanjem tedanje ruske zbirokratizirane družbe nastavlja ogledalo tudi sedanjemu času.
Peter Simoniti, ki je nastopal skoraj pol stoletja kot celjski in okoliški dedek Mraz, je praznoval letos 90-letnico. Kot dedka Mraza so ga spoznali otroci v Celju, Savinjski dolini, na Kozjanskem in Koroškem, najbolj znan pa je kot dolgoletni gledališčnik. Kot ljubiteljski igralec je nastopil v več kot petdesetih vlogah, prav tako je režiral. Kdo se ga ne spomni kot župnika v Cankarjevem Hlapcu Jerneju ter Kralju na Betajnovi, kot zlodeja v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, kot zdravnika v Mollierovem Namišljenem bolniku, kot Bonaventure v Župančičevi Veroniki Desiniški, kot Piccolominija v Celjskih grofih ...
Po božični tragediji v Gerečji vasi pri Ptuju se je na družbenem omrežju oglasil nogometni vratar NK Celje Matjaž Rozman in dal na licitacijo reprezentančni dres, ki ga je letos nosil v Ligi narodov ...
Pomoč za prizadete v potresih v hrvaški Petrinji že zbirajo marsikje na Celjskem. Več kombijev pomoči so že danes odpeljali iz Šmarja pri Jelšah in Rogatca. Podjetje Kit-ak gradnje je na prizadeto območje odšlo z gradbenimi stroji, pomoč med drugim zbirajo tudi v Občini Podčetrtek.
