Občina Krško po zaključeni fazi analize obstoječega stanja nadaljuje z izdelavo strateškega dokumenta Celostne prometne strategije (CPS), s katerim bo začrtala ukrepe na področju prometa. Sledi faza oblikovanja dolgoročne vizije in strateških ciljev občine in določitve prioritet. Pri tem vabijo občanke in občane, da z izpolnitvijo ankete na tej povezavi https://www.1ka.si/a/110026 sodelujejo pri oblikovanju predlogov in določitvi strateških ciljev na področju trajnostnega prometa in prioritet, ki naj jih strategija upošteva.

Vizija je eden od temeljev Celostne prometne strategije in osnova za nadaljnje korake.

V sklopu predhodne faze so bili opravljeni štirje terenski ogledi, dve javni razpravi, več sestankov in delavnic, intervjuji ključnih deležnikov v občini ter anketa o prometu, h kateri so bili vabljeni vsi zainteresirani prebivalci občine Krško. Celostna prometna strategija je bila javnosti podrobneje predstavljena v sklopu objav na spletnih in v tiskanih medijih. V evropskem tednu mobilnosti je bila izvedena prireditev na prostem, v okviru katere je bil vsem zainteresiranim predstavljen namen in cilj strategije, v nagradnem žrebanju je srečni nagrajenec za sodelovanje v anketi prejel električno kolo.

Vizija bo lahko vodilni element Celostne prometne strategije le, če jo bodo večinsko podprli tako deležniki procesa kot prebivalci občine Krško.

Povzetek analize obstoječega stanja

Glavno prometnico skozi naselje predstavlja glavna cesta G1-5 (Brestanica – Krško), v mestu pa se nanjo z mostom preko Save priključi regionalna cesta R1-220 (Krško – Brežice). Leta 2014 je bila dokončana gradnja obvoznice v naselju Krško. Cilj projekta je razbremenitev glavne ceste Brestanica – Krško in preusmeritev dela prometa iz desnega na levi breg Save. Cilj je čim krajši, neposreden in nemoten pretok cestnega prometa, prometna navezanost razvojnih območij ter omogočanje varnejše prometne povezave. Prehod čez reko Savo omogočata most v Krškem in Brestanici, v okviru nove obvoznice pa je bil zgrajen nov most pri hidroelektrarni Krško. Gostota cestnega javnega omrežja znaša 2,8 km na km², kar je močno nad slovenskim povprečjem, ki znaša 1,9 km na km².

Po pregledu infrastrukture, namenjene peš prometu, je bilo ugotovljeno, da je glavna cesta G1-5 v območju naselja Krško po celotni dolžini opremljena s pločnikom na eni strani, na območju središča mesta pa na obeh straneh cestišča. Prav tako je s pločniki opremljena večina večjih cest v naselju. Osnovne šole so večinoma primerno opremljene s pločniki od osnovne šole do avtobusnega postajališča, ki ga uporabljajo učenci vozači, prav tako območje okoli železniške in avtobusne postaje v Krškem. Ceste v območjih poslovnih con nimajo primerne infrastrukture za pešce. Prehod čez Savo je v Krškem mogoč prek mosta na regionalni cesti R1-220, na katerem je urejen obojestranski pločnik. V prihodnosti je načrtovan peš most, ki bo povezoval stari center mesta z levim bregom reke Save, kar bi bila velika pridobitev za občane.

Občina Krško razpolaga z večjim številom kolesarskih stez, vendar so te pogosto nepovezane, neustrezno urejene z vertikalno in horizontalno signalizacijo, na nekaterih odsekih in križiščih pa v celoti neobstoječe. Na relaciji naselje Brege - naselje Žadovinek - mimo Stadiona Matije Gubca pa do mostu preko Save je urejena kolesarska pot, ki neposredno za mostom prečka Cesto krških žrtev in se preusmeri proti mestnemu središču. Severno od mostu je kolesarska pot ob Savi urejena na njenem vzhodnem bregu, vendar ustrezna povezava med bregovoma za kolesarje ni urejena. V septembru so v okviru tedna mobilnosti v občini odprli dva odseka za kolesarje. Prvega predstavlja pot med Leskovcem, Belim bregom in Drnovim, na kateri pa ni urejeno prečkanje glavne ceste G1-5 in je problematično z vidika prometne varnosti. Drugi odsek predstavlja kolesarsko pot skozi 590 metrov dolg predor, ki povezuje Brestanico od gasilskega doma do železniške postaje.

Javni potniški promet je dandanes osnova za razvoj uspešne trajnostne mobilnosti. Na območju občine Krško obratujeta dva medkrajevna avtobusna prevoznika - Integral Brežice in Izletnik Celje. Medregionalne linije potekajo na relacijah Krško – Celje, Krško – Maribor in Krško – Novo mesto, medkrajevni potniški promet znotraj občine povezuje večje kraje v občini. Redne avtobusne linije povezujejo naselja Brestanica, Krško, Koprivnica, Podbočje, Raka in Senovo. Glavna avtobusna postaja je locirana v središču naselja Krško in je združena z železniško postajo, kar je ugodno z vidika zagotavljanja intermodalnosti. Mestni potniški promet je bil leta 2004 vzpostavljen s ciljem zmanjšanja obremenitve prometnic in parkirišč v mestnem jedru, hkrati naj bi prispeval k čistejšem okolju, pripomogel naj bi tudi k oživljanju mestnega jedra. Skozi občino poteka železniška proga Zidani Most – Dobova, ki je del je del X. pan-evropskega koridorja in prispeva k sodobni povezavi Slovenije z Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko. V občini so tri železniške postaje - Brestanica, Krško in Libna.

Z opredelitvijo strateških ciljev določimo področja, ki so vitalna za uresničitev vizije.

V novembru delovna skupina začenja z izdelavo naslednje faze Celostne prometne strategije: »Opredelitev vizije in prioritet«. Eden temeljnih korakov strategije predstavlja oblikovanje vizije in strateških ciljev prihodnega razvoja občine. Vizija razvoja občine bo v nadaljevanju služila kot vodilo za izbor in oblikovanje potrebnih ukrepov. Celostna prometna strategija mora temeljiti na dolgoročni viziji razvoja vseh oblik prometa: javnega in zasebnega, potniškega in tovornega, motoriziranega in nemotoriziranega ter premičnega in mirujočega.

Z opredelitvijo strateških ciljev določimo potrebo po izboljšavah ter njihov obseg in s tem določimo področja, ki so vitalna za uresničitev zastavljene vizije. Med najpogostejše strateške cilje spadajo:

Strateškim ciljem je potrebno določiti ciljne vrednosti, ki so najbolj konkretno zavezujoč element Celostne prometne strategije, saj z njimi kvantitativno določimo želeno spremembo in časovni rok zanjo. Pametno izbrani cilji so jasni, merljivi, navdihujoči, realni in časovno opredeljeni. Z natančno opredeljenimi ciljnimi vrednostmi zagotovimo jasno sliko o tem, kako želimo spremeniti promet in potovalne navade v občini.

Z vizijo zaželeno prihodnost kvalitativno opišemo in jo podpremo še z natančneje opredeljenimi cilji, s katerimi določimo raven izboljšav, ki jo želimo doseči na izbranih področjih.