##IMAGE-2108757##

Na izredni seji je danes Občinski svet Brežice obravnaval pripombe k predlogu državnega prostorskega načrta (DPN) za letališče Cerklje ob Krki, ki je do 21. decembra v javni razgrnitvi. Ministrstvo za okolje mora obravnavati vse do tega datuma podane pripombe in pobude ter v 30. dneh dati odgovore. V nadaljevanju postopka so dolžni upoštevati zgolj tiste zahtevke, ki temeljijo na zakonski podlagi.

Zakonodaja je za umeščanje vojaškega letališča oziroma objekta veliko bolj prizanesljiva, kot za druge vrste dejavnosti, kar v izhodišču pomeni, da se za nekatere upravičene zahteve lokalna skupnost ne more sklicevati na zakon. Občina poziva MOP, naj v roku štirih mesecev sprejme uredbo za omejeno rabo prostora, kar bo olajšalo realizacijo pričakovanj krajanov v zvezi z reševanjem problemov, ki jih bo prineslo posodobljeno letališče. Občinski oddelek za okolje in prostor je na podlagi pripomb ljudi na javni obravnavi konec novembra, svetnikov in projektne skupine na občini, ki deluje od začetka postopka priprave DPN, spisal zahteve in pobude, ki se nanašajo na okolje, kmetijska zemljišča, lokalno infrastrukturo z urejanjem prometnih tokov ter možnost selitve ljudi iz najbolj ogroženega Zasapa na nadomestne lokacije.

Spisek so danes še podaljšali svetniki s svojimi pripombami. Hrvoje Oršanič je opozoril, da bi se s spreminjanjem steze za nekaj stopinj izognili preletavanju Brežic s potniškim in tovornim prometom ter opozoril na pomanjkanje študije, koliko bo zračni promet ogrozil habitat Krakovski gozd. »Predstavljene študije, kar jih je pač narejenih, so brez zaključkov v poljudni obliki. Sicer pa od 12. map tri manjkajo, ker so v njih tajni podatki. Gre za kapaciteto vojaškega letališča in hrup, kar je zelo pomembno za občane,« je opozoril Oršanič. Podprla ga je Irena Rudman, doma iz Skopic, ki te skrivalnice razume tako, da država ne želi s transparentnimi podatki pred javnost: »Podatkom glede vrednosti hrupa, predstavljenim v študiji, ne verjamemo. Želimo, da MORS nameni določena sredstva, s katerimi bomo naročali vzporedne meritve, kadar bomo glede njihovih podatkov v dvomu. Meritve morajo biti trajne, ne le v času gradnje in samo na vplivnem območju letališča po prostorskem načrtu, saj vpliv seže mnogo dlje. Merijo naj se tudi emisije. Glede doseženega dogovora med občino in MORS pa naj ministrstvo odstopi od togih zahtev, da se sme denar po krajevnih skupnostih porabiti samo za infrastrukturo. »

Letališče bo ogrozilo prihodnost nekaj današnjih kmetovalcev. Ni jasnega odgovora, če se bo še moč ukvarjati z ekološko pridelavo. Nekateri kmetje imajo zemljo v zakupu in lastniki bodo parcele prodali za potrebe letališča. Občina opozarja, da je za takšne primere potreben sanacijski program. Država mora poskrbeti tudi za spremembo zemljiških vložkov GERK, ki so podlaga za pridobivanje kmetijskih subvencij. MORS mora pokazati, da bo letališče vsaj možnost za zaposlovanje, ne le za nevšečnosti v vsakdanu domačinov, zato se naj v letu 2008 vključi v posavsko štipendijsko shemo z določenim številom razpisanih srednješolskih in visokošolskih mest. Domačini morajo dobiti prednost pri zaposlovanju, zahteva podžupanja Patricija Čular.

Matjaž Pegam in Jože Avšič brežiškemu županu Ivanu Molanu že nekaj časa očitata, da od države premalo zahteva  za prostor, ki je za vojaško letališče edinstven v Sloveniji. Kot primer navajata občino Krško, ki je za lokacijo odlagališča NSRAO iztržila čez 30 milijonov evrov državnega denarja za občinske projekte.  

Sicer se prostorski načrt za letališče sprejema z vladno uredbo, ne glede na soglasje lokalne skupnosti, ampak v postopku je občina poklicana, da na predlog DPN poda mnenje. Brežiški svetniki so danes sklenili, da ne bodo dali pozitivnega mnenja, dokler država ne pristane na sofinanciranje projektov njihovega razvojnega programa, ki je še v nastajanju, in dokler ne reši vprašanja rente iz  nuklearke tudi za občino Brežice.