Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Ivan Lapajne (1849-1931) je v Krško prišel leta 1878 kot že uveljavljeni učitelj v Ljutomeru, učitelj, ki je veljal za načelnega, naprednega in slovenskemu narodu ter jeziku predanega učitelja.

Leta 1871 je kot prvi slovenski učitelj na tedanjem Kranjskem opravil izpit iz jezikovno-zgodovinske skupine za učitelja na meščanski šoli. V Ljutomeru je bil leta 1872 imenovan za nadučitelja in vodjo šole, začel pa se je udejstvovati tudi pri različnih, predvsem učiteljskih, društvih in časopisih, s čimer je nadaljeval tudi v Krškem.

V Krškem je prevzel nalogo najprej začasnega ravnatelja novoustanovljene meščanske šole, v katero je bilo v prvem šolskem letu vpisanih 14 učencev. Šola se je razvijala, Lapajnetu so se pridružili tudi drugi ambiciozni in napredni učitelji, število učencev se je povečevalo. Leta 1883 je bil imenovan za stalnega ravnatelja, službo je opravljal do leta 1906, ko je bil prisilno upokojen.

Ob pedagoškem delu je skrbel tudi za gospodarski razvoj mesta in okraja. Leta 1885 je ustanovil Okrajno posojilnico, v kateri je sprva deloval kot tajnik, nato pa kot njen ravnatelj. Pritegnilo ga je tudi soustanoviteljstvo in urejanje časnika Dolenjske novice, kjer je objavljal številne članke s področja domoznanstva, šolstva in gospodarstva. V več nadaljevanjih je objavil podlistek o Janezu Vajkardu Valvasorju in dal pobudo, da se označi njegovo krško bivališče, kar je bilo storjeno leta 1894.

Leta 1886 je sodeloval pri ustanovitvi prvega slovenskega pedagoškega društva »Pedagogiško društvo v Krškem«, več let je opravljal različne funkcije v Zavezi slovenskih učiteljskih društev, 25 let je bil član Okrajnega šolskega sveta v Krškem, bil je tajnik Odbora za olepšanje mesta Krško.

Bil je pobudnik ustanovitve Centralne posojilnice Slovenske v Krškem leta 1896, v kateri je bil tajnik in kasneje tudi njen predsednik ter sodeloval, izdajal in urejal glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug Slovenska zadruga.

Njegova skrb za različne veje napredka vključuje ustanavljanje društev, posojilnic, izdajanje knjig in časopisov ter prvih zvezkov za učence, predvsem pa je bila njegova skrb usmerjena v izboljšanje metod poučevanja in statusa učiteljev in učencev.

Njegovo delo je podpirala tudi njegova žena Julija, s katero se je poročil leta 1870, njunih 5 otrok je sledilo njegovi predanosti učenju, kar se ohranja tudi v vse naslednje rodove.

Ivan Lapajne je Krčanom najbolj znan po prvi domoznanski knjigi o mestu in območju. Knjiga Krško in Krčani, izdana leta 1894, je ena izmed najbolj priljubljenih in uporabljenih »krških« knjig od izida do danes. Njegovo delo na številnih področjih pa ga umešča med najpomembnejše učitelje 19. stoletja.

Ivan in Julija Lapajne sta pokopana na nekdanjem mestnem pokopališču, danes v mestnem parku, tik ob t. i. Gaju zaslužnih Krčanov.

Preberite še ...

· Novice

Saubermacher - Komunala: Skrb za zdravo okolje v središču vseh odločitev

Minuli petek je ob 16. uri potekalo odkritje spominske plošče na pročelju nekdanje meščanske šole (danes Fakulteta za energetiko in Fakulteta za logistiko) z napisom: Ivan Lapajne (1849—1931), prvi učitelj (1878) in prvi ravnatelj meščanske šole (1878—1906), pisec slovenskih učbenikov in domoznanskih del, ustanovitelj posojilnic in prvega slovenskega pedagoškega društva (1886), časnikar, urednik in publicist.

Program so pripravile učenke in učenci Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško z mentorji Damijano Mlakar, Ireno Hictaler Simončič in Tonijem Sotoškom. Govornika sta bila Antonija Glas Smodič, ravnateljica OŠ Jurija Dalmatina Krško in prof. dr. Bojan Štumberger, dekan Fakultete za energetiko.

Po odkritju plošče je potekal kolokvij, ki so ga oblikovale tri referentke, raziskovalke Lapajnetovega življenja in šolstva ter dva Lapajnetova pravnuka. Polona Brenčič, Valvasorjeva knjižnica Krško, je predstavila bogato življenje Ivana Lapajneta, ki se je rodil v Vojskem nad Idrijo, služboval v Idriji in v Ljutomeru, svoje poslanstvo pa 53 let opravljal v Krškem. Polona Dolenc iz Litije je v svojem diplomskem delu raziskovala tudi Lapajnetov odnos do jezika, dela učitelja in vzgoje ter na kolokviju predstavila osrednje izsledke. Povedano je zaokrožila mag. Marjetka Balkovec Debevec, Slovenski šolski muzej, ki je v prispevku Poslanstvo učiteljskega poklica na prelomu iz 19. v 20. stoletje in vloga Ivana Lapajneta osvetlila dogajanje v šolstvu v tistem času. Posebna gosta sta bila Lapajnetova pravnuka Božidar in Miljenko Lapaine iz Zagreba, ki sta predstavila življenje njihove družine, spomine na pradedka, ki sta jih pridobila iz pripovedovanj in predstavila življenje družine v 20. in v 21. stoletju.

Kolokvij je bil posvečen vsem učiteljem ob svetovnem dnevu učiteljev (5. oktober).

Večer se je nadaljeval z odprtjem razstave, ki bo v Mestnem muzeju Krško odprta do 15. septembra 2013 in predstavlja tako delo in življenje Ivana Lapajneta kot krško meščansko šolo ter v delu tudi družino Lapajne. Odprtje je s svojim mojstrstvom igranja na didgeridoo obogatil Dubravko Lapaine, Ivanov prapravnuk, razstavo je predstavila višja kustodinja Alenka Černelič Krošelj, odprl pa župan občine Krško mag. Miran Stanko.

Razstava je obogatena z rekonstrukcijo razreda in predmeti, ki sta jih posodila Miljenko in Božidar Lapaine. Posebnost razstave je tudi izdan zvezek, posnetek zvezka, ki ga je v 70ih letih 19. stoletja izdal Lapajne (hrani Pokrajinski arhiv Maribor) in tako učencem omogočil nov način šolskega dela. Zvezek je na voljo tudi v muzejski trgovini in je del delavnic za različne skupine.

Ivan Lapajne je bil izjemen človek, ki je sledil svojim besedam: »»Narav marsikaterega človeka je vneta za vse dobro. Ako pa je ta človek po svojem stanu učitelj se ta njegova lastnost še potencira. Ako mora učitelj-vzgojitelj dan za dnevom mladini pripovedovati le o lepih čednostih, preidejo menda njemu samemu te lepe čednosti v kri in meso. Nočem sicer te lepe lastnosti sebi pripisovati, a vendar imam zavest, ki jo bom nesel seboj v grob, da me je pri vseh mojih podjetjih vodila vedno le ljubezen, storiti kaj dobrega v prid slovenskemu kmetu, meščanu, v čast slovenskemu narodu in jeziku itd.«

Kot takega ga obiskovalci spoznajo tudi na razstavi, ob kateri bodo v Mestnem muzeju Krško skupaj s Slovenskim šolskim muzejem in Valvasorjevo knjižnico Krško pripravili še obrazstavne programe.

Soorganizatorji postavitve obeležja in kolokvija: Mestni muzej Krško, enota Kulturnega doma Krško, Valvasorjeva knjižnica Krško, Slovenski šolski muzej, Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško, Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko.

Razstavo so pripravili: Mestni muzej Krško, enota Kulturnega doma Krško, Valvasorjeva knjižnica Krško in Slovenski šolski muzej, Ljubljana.

Avtorice razstave: Alenka Černelič Krošelj, Polona Brenčič in Polona Zupančič.

Oblikovanje razstave: Polona Zupančič.

Razstavo so omogočili: Občina Krško, soorganizatorji, Božidar in Miljenko Lapaine.

Razstava in kolokvij sta del projekta Krško in Krčani, tretja v nizu, posvečena pomembnim Krčanom in njihovemu delu. Omogočila ju je Občina Krško.

Razstava in kolokvij sta izvedena v sodelovanju Mestnega muzeja Krško, enota Kulturnega doma Krško, Valvasorjeve knjižnice Krško in Slovenskega šolskega muzeja.

Galerija

Arhiv Lokalno.si