JK Novo mesto

Več kot 2500 podzemnih jam v Sloveniji je onesnaženih, tudi z nevarnimi odpadki. Četrtina je močno onesnaženih, najhuje med njimi jama Ravnica na Pivškem podolju, je za STA dejal jamar in raziskovalec Jure Tičar, ki je v okviru doktorske disertacije opravil raziskavo onesnaženosti jam. Po oceni bi čiščenje stalo od 25 do 30 milijonov evrov.

Največji delež onesnaženih jam so zaznali na območju Ložniškega in Hudinjskega gričevja na Celjskem, kjer je bilo onesnaženih kar 57,5 odstotka vseh registriranih jam, je pojasnil Jure Tičar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

JK Novo mesto

Polovica vseh jam je bila onesnažena tudi na Dolenjskem podolju, prav toliko pa tudi v Srednje soteljskem gričevju ter v Krškem, Senovskem in Bizeljskem gričevju. V Beli krajini je onesnaženih okrog 40 odstotkov vseh registriranih jam, absolutno največ onesnaženih jam pa je sicer na Krasu, v Suhi krajini in Dobrepolju, v Julijskih Alpah ter Trnovskem gozdu, Nanosu in Hrušici.

Do najbolj onesnažene jame Ravnica vodi celo rampa, ki omogoča lažje odmetavanje smeti vanjo. Čeprav leži nad vodozbirnim območjem Pivških presihajočih jezer, pa še ne razmišljajo o njenem čiščenju.

Malo onesnažene jame so tiste, v katerih je do en kubični meter odpadkov. Takih je približno polovica onesnaženih jam. Približno četrtina je srednje onesnaženih. Mednje sodijo takšne, v katerih je od ena do pet kubičnih metrov odpadkov. Preostala četrtina pa je močno onesnaženih jam z več kot petimi kubičnimi metri odpadkov in v teh je sanacija najzahtevnejša.

"Sicer je povprečno v onesnaženih jamah 11 kubičnih metrov odpadkov, ocenjujemo pa, da je v jamah skupaj odloženih 27.500 kubičnih metrov odpadkov," je povedal Tičar. Za kakšne odpadke natanko gre, je težko opredeliti, so pa med njimi tudi nevarni odpadki, je izpostavil.

"Približno 17 odstotkov vseh onesnaženih jam ima nevarne odpadke, v več kot osmih odstotkih jam pa so odvržena neeksplodirana ubojna sredstva, v nekatere so tudi usmerjeni dotoki onesnaženih voda. Izpostavil pa bi, da smo v več kot polovici vseh onesnaženih jam našli plastične odpadke, ki so tudi potencialen vir mikroplastike v podzemnih vodah," je dodal.

V skoraj polovici onesnaženih jam so tudi živalski odpadki, kadavri, ki so problematični predvsem zato, ker se ne ve, kako so te živali poginile. Lahko namreč vsebujejo različne bolezni in spore, ki se v takem okolju ohranjajo tudi desetletja.

"Ocenjujemo, da je onesnaženost jam sicer še večja, saj so podatki, zbrani v Katastru jam pri Jamarski zvezi Slovenije in na Inštitutu za raziskovanje Krasa v Postojni, za večji delež jam lahko zastareli. Za določene jame imamo npr. podatke zgolj iz 60. ali 70. let prejšnjega stoletja in v tem obdobju do današnjega časa je večja verjetnost, da se je njihovo stanje poslabšalo, kot pa izboljšalo ali ostalo enako."

Sanacija oziroma čiščenje jam je izjemno težko zaradi dostopnosti in posebne tehnike, ki je potrebna pri tem, ter večjega števila dobro usposobljenih jamarjev. Potrebno je tudi posebno zavarovanje in sproten monitoring jam. "Ocenjujemo, da bi celoten proces čiščenja in monitoringa jam stal med 25 in 30 milijonov evrov," je še dejal Tičar.

Lastnica podzemnih jam je po zakonu o varstvu podzemnih jam iz leta 2004 država, zato bi morali potrebna sredstva za njihovo čiščenje zagotoviti v državnem proračunu.

"To je s finančnega, še bolj pa logističnega vidika kar velik zalogaj. Z jamami se namreč lahko ukvarjajo le za to usposobljeni, torej jamarji in jamarska društva oziroma nekatere specialne institucije, teh pa ni veliko. Zato bo potrebno skupaj z jamarskimi društvi narediti prioritete, da se bomo lahko osredotočili na čiščenje tistih, ki so najbolj problematične," je za STA povedala Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje in prostor.

Najvišjo prioriteto bodo po njenih besedah dali čiščenju tistih jam, v katerih odpadki ogrožajo pitno vodo. Naslednjo prioriteto pa bo predstavljalo čiščenje tistih jam, ki ležijo na drugih varovanih območjih.

"Jamarji pa velikokrat opozarjajo še na drug problem, in sicer da se kljub temu, da se določene jame očistijo, v njih ponovno pojavlja nezakonito odlaganje različnih vrst odpadkov. In tu bomo morali naredili večji premik pri ozaveščanju in informiranju, mogoče pa tudi pri fizičnem varovanju vhodov jam," je še poudarila Podlipnikova.

Tovrstni model za prednostno sanacijo onesnaženih jam, ki temelji na obremenjenosti jamskega okolja, obremenjenosti voda in zavarovanega območja ter zahtevnosti sanacije onesnaženih jam, je sicer že izdelan v Tičarjevi prihajajoči doktorski disertaciji.

Slovenski jamarji še vedno delujejo na prostovoljni ravni. Kljub temu so v zadnjem letu dni pripravili več kot deset čistilnih akcij, na katerih je sodelovalo več kot 100 jamarjev.

Sicer pa bodo jamarji prihodnje leto obeležili kot mednarodno leto jam in krasa. Mednarodna speleološka zveza skupaj z ostalimi organizacijami ob tem pripravlja številne dogodke. Osrednji bo mednarodni speleološki kongres, ki bo tokrat, če bodo epidemiološke razmere dovoljevale, v Franciji.