Leto 2019 je bilo za Galerijo Božidar Jakac izjemno uspešno z vidika razstavnih projektov, nagrad, medijskih odzivov in obiska. V letu, ko je galerija obeležila 45 let obstoja, je bil osrednji dogodek gostovanje razstave Obrazi ekspresionizma v češkem muzeju GASK v Kutni Gori. S to pregledno mednarodno razstavo, ki je bila slovenski javnosti na ogled v Kostanjevici na Krki leta 2018, je bil slovenski ekspresionizem prvič ustrezno uvrščen v srednjeevropski kontekst. Šlo je za bilateralno sodelovanje z eminentno češko inštitucijo in njihovimi kustosi, ki so prepoznali pomen kulturnih ter umetniških povezav med Slovenci in Čehi. Avtorska skupina iz Galerije Božidar Jakac je za projekt Obrazi ekspresionizma prejela najvišje priznanje na področju slovenskega muzealstva – Valvasorjevo nagrado za enkratni dosežek. Galerija je prejela tudi bronasto priznanje Posavske gospodarske zbornice za trajnostno naravnano inovacijo, projekt reciklaže transparentov v muzejske spominke, ter zlato plaketo Občine Kostanjevica na Krki za 45-letnico delovanja.

V mesecu juliju je potekal 28. Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki, skozi leto pa se je zvrstilo 10 občasnih razstav in številni spremljevalni programi. Med večjimi dogodki je v javnosti in med obiskovalci odmeval projekt skupine IRWIN Was ist Kunst Bosna in Hercegovina (Heroji 1941–1945). Razstava portretov, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Republike Srbske ter Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine, je po vsebinski plati intrigantno posegla v jedro nekdaj sakralnega prostora in relativizirala ideološke konotacije ter stereotipe iz bivšega jugoslovanskega miljeja. Razstava je izjemno dobro korespondirala s projektom Umetniške galerije Bosne in Hercegovine iz Sarajeva z naslovom Želja po svobodi, Dosje: Bosna in Hercegovina, ki so ga gostili v Lamutovem likovnem salonu, v enovito zgodbo pa ju je z izjemnim javnim vodstvom povezal tudi pisatelj Miljenko Jergović.

Razstava Made in Forest / Narejeno v gozdu, ki je bila postavljena v Lapidariju Galerije Božidar Jakac, je nedavno prejela nagrado Ivane Kobilca, ki jo Društvo likovnih umetnikov Ljubljana podeljuje svojim članom za aktualno produkcijo na likovnem področju. Umetnica Svetlana Jakimovska Rodić je s svojim senzibilnim odnosom do narave in prepričljivo aktualizacijo ekološke problematike inovativno opozorila na nesmisle potrošniške družbe.

Še do 9. februarja 2020 sta na ogled razstavi Neven Bilić: Ad infinitum in gostujoča razstava Bojan Kovačič in grafična šola v Narodni galeriji, do 15. marca 2020 pa si lahko ogledate retrospektivno razstavo Nandeta Vidmarja.

V letu 2020 bo osrednji razstavni projekt pregledna razstava lutkovnega umetnika, slikarja in režiserja Silvana Omerzuja, ob avtorjevi 65 letnici. Odprtje bo septembra v novih prostorih, kjer bo že od aprila na ogled pregledna razstava Osamljenosti, ki so jo pripravili v Galeriji Murska Sobota in tematizira različne aspekte tesnobe v delih prekmurskih likovnikov, ki so dandanes del njihove galerijske zbirke.

V sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti iz Banje Luke se bo v spomladanskem terminu v nekdanji samostanski cerkvi odprla razstava Stanja Slobodana Vidovića, enega osrednjih umetnikov iz Balkana, ki ima za sabo precej razstav na različnih koncih sveta. Jeseni se bo s svojimi filozofsko občutenimi platni, podnaslovljenimi Amor Fati, predstavil prepoznaven slikar mlajše generacije Mitja Konić, ki živi in deluje v Münchnu.

Od maja bodo v prostorih lapidarija na ogled dela starejšega predstavnika italijanskih sodobnih umetnostnih tokov, iskalca novih izrazov in v Milanu živečega umetnika Armanda Marrocca. Od konca avgusta bo v lapidariju na ogled skupinska razstava Nova doba, na kateri bodo na ogled dela Maje Smrekar, Robertine Šebjanič in Tanje Vujinović in tandema PLATEAURESIDUE.

V Lamutovem likovnem salonu se bo konec marca predstavila grafičarka Tina Mohorović s projektom Anonimi: negativ vs. pozitiv, junija pa bo sledila gostujoča razstava Muzeja za arhitekturo in oblikovanje z naslovom Prenavljamo!. V mesecu oktobru se bo v istem prostoru predstavila Ana Skobe s projektom (Re)konstruiranje arhitekture: Nezgrajena serija.

V letu 2020 Galerija Božidar Jakac načrtuje tudi prenovo nekaterih stalnih razstav. Že 8. februarja bo odprtje nove postavitve del iz zbirke Gorjupove galerije, ki predstavlja začetek galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki. Zbirka reprezentativnih slovenskih in nekaj hrvaških ter tujih umetnikov 20. stoletja je na unikaten način umeščena v prostore lokalne Osnovne šole Jožeta Gorjupa. Od meseca maja bo v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića mogoče videti štirinajsto postavitev del iz avtorjevega opusa, ki ga hrani galerija. Konec avgusta pa se bodo v galeriji, z osvežitvijo stalne razstave slikarja, grafika in kiparja Toneta Kralja, spomnili umetnikove 120. letnice rojstva.

PROGRAM GALERIJE BOŽIDAR JAKAC V LETU 2020

Nova postavitev stalne razstave del iz zbirke Gorjupove galeriji v Osnovni šoli Jožeta Gorjupa

8. februar 2020

Dislocirana enota Gorjupove galerije je na nek način zibelka likovne dejavnosti v Kostanjevici na Krki. Zbirka reprezentativnih slovenskih in nekaj hrvaških in tujih umetnikov 20. stoletja je na precej unikaten način umeščena v prostore tukajšnje OŠ in omogoča nadgradnjo pedagoških programov, saj jih lahko kustosinja pedagoginja izvaja v šoli sami, kar pomeni izjemno popularizacijo našega dela med najmlajšimi. V stavbi OŠ Jožeta Gorjupa je bila letos izvedena energetska sanacija, s čimer so se pogoji razstavljanja še izboljšali. Za časa sanacije je bila seveda zbirka umaknjena v depoje, pri umeščanju nazaj pa bomo zamenjali vsa dela na papirju, ki jih bo potrebno konservirati in paspartuirati ter naredili revizijo slikarskega in kiparskega dela.

Bogdan Borčić: XIV. postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića

maj 2020

Galerija Božidar Jakac v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića hrani 1072 grafičnih del in 371 risb in skic Prešernovega nagrajenca Bogdana Borčića. Vsako leto na razstavi predstavimo izsek iz opusa, k čemur nas med drugim zavezuje tudi donacijska pogodba. XIV. postavitev se bo osredotočila na prehod v sedemdeseta leta, ki v Borčićevem ustvarjalnem opusu predstavljajo izjemno pomemben premik k študiji o anatomiji školjke-splošno najbolj znanem ciklu Bogdana Borčića. Razstavili bomo izbor del iz omenjenega cikla in dodali pedagoški prikaz umetnikovega grafičnega orodja, kar bo omogočilo interpretacijo razstave in grafičnih tehnik za širše ciljne skupine.

NOVI PROSTORI

Osamljenosti. Izrazi tesnobe v “prekmurski” likovni umetnosti – gostujoča razstava iz Galerije Murska Sobota

3. april 2020

Na razstavi bo predstavljen izbor del iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota, razstava pa je nastala ob počastitvi 100 letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. 

Razstava odraža tektonske premike v likovnem ustvarjanju, ki so se zgodili v Prekmurju od leta 1970, od nastopa skupine DHLM (Danč, Hauko, Logar, Mesarič), skupine, ki je  končala akademijo v Ljubljani in ne več v Budimpešti ali Zagrebu. Ta skupina je prva imela možnost s svojim delovanjem zapolniti veliko praznino na področju likovne umetnosti tudi s tem, da so v pretežno ruralno okolje prinesli prvine modernizma. Tej skupini so sledili slikarji: Nikolaj Beer, Zdenko Huzjan, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Igor Banfi, Robert Černelč, Mirko Rajnar in fotografinja Nataša Kos, ki so se izjemno prepričljivo predstavili v naslednjih dekadah in v našem prostoru ustvarili tisto, čemur sedaj lahko rečemo likovna tradicija. Bistvo vseh teh umetnikov je v tem, da so zelo hitro postali kvalitetni sopotniki širšega likovnega snovanja in so v izjemno kratkem časovnem obdobju postali cenjeni tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini. Ti umetniki so na ta način likovno in duhovno artikulirali Prekmurje, ki zaradi njihovega delovanja ni več izolirano v lastni anonimnosti. Umetniški jezik, s katerim so spregovorili, ni več lokalno narečje, temveč univerzalni jezik.

Silvan Omerzu: Pregledna razstava

25. september 2020

Silvan Omerzu je slovenski režiser, slikar in lutkovni umetnik, rojen 1955 v Brestanici. Po študiju na Pedagoški akademiji v Ljubljani je začel delati v LGL. Nato je leta 1983 prejel štipendijo za študijsko bivanje v Pragi, kjer je končal specializacijo iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk.

Za njegove predstave je značilna asketska, a plemenita likovna podoba, minimalizem pri animaciji lutk in usodnost dogodkov, v katere junake žene njihovo srce. Omerzu v vsaki novi predstavi svojevrstno prepleta materiale in tehnologije, da vedno znova ustvari sijajen oblikovno-kiparski svet, v katerem se giblje neka prvinska energija.

Poleg lutk, izbire besedila in režije, izdela tudi celotno likovno zasnovo odra ter na njem združi vse mogoče scenske, likovne in gledališke elemente. Tako lahko njegove minimalistične lutke s podobnimi gibi in premiki ustvarjajo tiho univerzalnost ter pripovedujejo zgodbe o življenju in smrti. Mednarodno priznan likovni umetnik in lutkar je imel številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Za svoje delo v gledališču je prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada (2006). Prerez njegovega dosedanjega dela bo naredil izvrsten poznavalec opusa, dr. Jure Mikuž, razstavo pa bomo poskušali preko zgrajenih kontaktov galerije plasirati tudi na Češko.

NEKDANJA SAMOSTANSKA CERKEV

Slobodan Vidović: Stanja

22. maj 2020

Slobodan Vidović (1974) je eden osrednjih predstavnikov generacije umetnikov iz Balkana, ki pri svojem delu vztraja v polju klasičnega slikarstva. Poznali smo ga predvsem kot slikarja, čigar velika, monumentalna platna in poetika tkejo posebno nit na nasledstvu ameriškega abstraktnega ekspresionizma, predvsem Jasperja Johnsa. V seriji slik od leta 2017, s katerimi se bo predstavil v nekdanji samostanski cerkvi, pa Vidović posega v polje figuralike in v konfrontacijo političnih dogajanj. V ciklu se naslanja predvsem na refleksijo spremembe ameriške in po enakem načinu planetarne družbe, mogočnih objektov in krajev, ki postajajo ruševine (kot na primer tovarna avtomobilov Cadillac v Detroitu ali pa Železarna v Sisku) in najavljajo apokalipso 21. stoletja.

O njegovem delu pišejo mnogi poznani likovni kritiki, med drugim tudi Ješa Denegri, tokrat pa smo kot kustosa k sodelovanju pritegnili rednega profesorja na Beograjski Fakulteti likovnih umetnosti, dr. Nikolo Šuico, ki je med drugi tudi predsednik sveta Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu. Projekt nastaja v poglobljenem sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Banjaluka, s katerim smo v letu 2019 začeli graditi bilateralni odnos in uspešno izpeljali razstavni projekt skupine IRWIN: Was ist Kunst Bosna in Hercegovina / Heroji 1941–1945, v dogovorih pa je gostovanje razstave Nova doba v Banjaluki.

Mitja Konić: Amor Fati

11. september 2020

Razstava slovenskega slikarja mlajše generacije Mitje Konića v nekdanji samostanski cerkvi, ki si je uredil življenje in atelje v Münchnu, je konceptualno zasnovana na ciklu slik, ki ga je spodbudilo eno od njegovih platen, naslovljeno Amor Fati (»ljubezen do usode«). Na izbranih likovnih delih večjega formata slikar problematizira pojem usode, za katero zatrjuje, da je ena od osrednjih tem njegove ustvarjalnosti. Pojem, ki ga vpelje grška kultura in do skrajnosti interpretira eksistencialistična filozofija 20. stoletja, se Koniću prikazuje skozi likovne podobe, razpete med figuro in abstrakcijo. Te so metaforična materializacija njegovega osebnega dojemanja sveta. Umetnikova dovzetnost za razmišljanje o razmerju med človekom in usodo bo v prostorih nekdanje samostanske cerkve dobila novo dimenzijo. »Dekonstrukcijska« vizualizacija usode bo konfrontirana z njeno metafizično predstavo, kakršna je bila sicer značilna za krščanski srednji vek in je posredno narekovala arhitekturno simboliko oziroma organizacijo današnjega razstavišča.

LAPIDARIJ

Armando Marrocco – ambientalna postavitev

8. maj 2020

Armando Marrocco (1939) se je kot vrsta umetnikov njegove generacije v 60. letih kritično odzval na družbenopolitična dogajanja in se vključil v razgibane tokove umetniških iskanj ter eksperimentiranja z novimi likovnimi govoricami. To je preraslo v novo umetniško smer - arte povera, pomenljivo za evropsko likovno sceno druge polovice 60. let in prve četrtine 70. let prejšnjega stoletja. Postavitev, ki jo je avtor že razdelal posebej za prostore lapidarija, bo tako skozi avtorjev opus potegnila lok skozi celotno gibanje od zgodnjih šestdesetih let do danes. Razstavljena dela, opremljena s teksti, verbalnimi prebliski ter drugimi pridatki (tkanine, čipke, pleksi steklo, vosek, fotografije, idr.) bodo, kot je to običaj v tej umetniški smeri, vedno podrejena temeljni ideji oz. konceptu prostorske postavitve. Pri projektu bo sodeloval tudi Italijanski kulturni institut v Ljubljani, še vedno pa se pogovarjamo o možnosti medinstitucionalnega sodelovanja z likovnim muzejem v Lecceju od koder avtor izhaja, čeprav že več desetletij živi v Milanu. Vera Stanković je z Galerijo Božidar Jakac že sodelovala leta 2012 v okviru skupinske razstave Keramika v konceptu 4/2. Njen projekt je bil uspešen in od takrat intenzivneje strokovno spremljamo njen razvoj, ki je dozorel za samostojno predstavitev v teh prostorih.

Nova doba / New Era – skupinska razstava (PLATEAURESIDUE, Maja Smrekar, Robertina Šebjanič, Tanja Vujinović)

28. avgust 2020

Razstava z delovnim naslovom Nova doba bo predstavila umetnice in umetnike iz Slovenije, ki se v svojih ustvarjalnih praksah z različnih vidikov posvečajo odnosu med človekom in naravo. Skupina izbranih ustvarjalk in ustvarjalcev se s sredstvi vizualne umetnosti posveča aktualnim temam sodobnega časa, kot so človekovo razumevanje okolja, potreba po kolonizaciji narave in analiza okoljskih politik, ki temeljijo izključno na konceptu nenehne modernizacije. V zgodovini moderne in sodobne umetnosti so ekološki premisleki umetnikov na ravni reprezentacije fenomena prisotni že vse od pojava industrijske revolucije, v preteklih desetletjih pa so umetniške prakse prevzele tudi bolj aktivno vlogo in se začele interdisciplinarno povezovati z znanostjo. To usmeritev povzema tudi pričujoča skupinska razstava, kjer bodo predstavljena dela v različnih medijih, tehnikah in oblikah kot so zvočna in prostorska instalacija, film, fotografija, besedilo, dokumentarni izsledek raziskav in performans.

Izbrani umetniki odražajo poglede na nove družbene koncepte, kot so odrast (nižanje človeške proizvodnje in potrošnje) in trajnostni razvoj (kombinacija socialne pravičnosti in ohranjanja okolja), kljub temu pa so njihova dela izjemno raznolika. Tandem PALTEAURESIDEU se posveča odnosu različnih angažiranih profesionalcev do gozdov, ki so že dolga tisočletja uravnavani s strani človeka. Maja Smrekar se nanaša na dolgo zgodovino tesnega sobivanja ljudi in živali ter na vprašanje o invazivnih živalskih vrstah, ki so pogosto analogne nacionalnim političnim diskurzom. Robertina Šebjanič se ukvarja z raziskovanjem flore in favne v vodnih habitatih in destruktivnega človeškega vpliva nanje. Tanja Vujinović pa opozarja na naraščajočo onesnaženost okolja na način predstavljanja zgodovinske in kozmološke vloge vode za življenje na planetu zemlja.

LAMUTOV LIKOVNI SALON

Tina Mohorović: ANONIMI: NEGATIV VS. POZITIV

27. marec 2020

Tina Mohorović (1988) je profesorica likovne umetnosti in grafičarka mlajše generacije iz Novega mesta, ki ustvarja v klasičnih tehnikah globokega tiska, še posebno v jedkanici. Na razstavi v Lamutovem likovnem salonu se bo predstavila z razstavo Anonimi: Negativ vs. Pozitiv. Gre za vsebinsko in likovno razvojno nadaljevanje cikla Anonimi v smeri nadgradnje obstoječih avtorskih svetov z upodobitvami anonimnih figur, ki je nastal leta 2018 v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom. Osnova za tiskanje ostaja vtiranje barve v ploščo na način tiskanja tradicionalne jedkanice. Avtorica v isto matrico vpelje kompozicijsko presvetlitev v risbi, kot kontrapunkt, rentgen ali kontrast z visokim tiskom znotraj slikovnega polja. Metaforično gre za vdor elementa črnine (teme) v risbo in posledično presvetlitev dela risbe. Raziskovanje umetničinega izraza znotraj tiskovne plošče in likovnega polja s kombinacijo globokega in visokega tiska odpira široko likovno – teoretično, likovno – praktično in likovno – vsebinsko polje.

Razstava Mohorovićeve se veže na prehodno gostujočo razstavo Bojana Kovačiča iz Narodne galerije, ki je bil umetničin profesor na Pedagoški fakulteti ter nadaljuje poslanstvo in prizadevanja Galerije Božidar Jakac, da s samostojnimi razstavami predstavlja perspektivne umetnike mlajše generacije iz geografske regije.

Prenavljamo! – gostujoča razstava iz Muzeja za oblikovanje in arhitekturo Ljubljana

5. junij 2020

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so letos skupaj z ZVKD (soavtorica je Marija Režek Kambič, ki je odgovorna konservatorka za stavbno dediščino tudi v Kostanjevici) pripravili odlično razstavo z naslovom Prenavljamo. Razstavo bomo poleti 2020 gostili v Lamutovem likovnem salonu, ker bi z njo s predavanji, okroglo mizo in delavnicami za vse generacije hoteli opozoriti na bogato kulturno dediščino kraja in probleme, ki se pojavljajo ob sami zaščiti. Naslednje leto bo s strani občine realiziran odkup ministerialnega dvorca, v katerem se nahaja LLS. To bo prav gotovo ena osrednjih tem, kako ozavestiti lokalno skupnost in občinske strukture o pomenu zgradbe za otok, ki je zaščiten spomenik kulture in kako se smotrno, gospodarno in uporabno sodobno, po pravilih stroke, lotiti prenove.

Ana Skobe: (Re)konstruiranje arhitekture: Nezgrajena serija

oktober 2020

Mlada avtorica Ana Skobe (1994) iz Novega mesta se je v svoji diplomski nalogi s pomočjo fotografije (pod fotografskim mentorstvom Uroša Abrama) lotila svojevrstne (re)konstrukcije arhitekture. Nezgrajena serija v izhodišče zanimanja postavlja nekatera dela znanih slovenskih arhitektov: Jožeta Plečnika, Edvarda Ravnikarja, Otona Jugovca …, pa vse do sodobne projektantske prakse birojev, kot so Sadar+Vuga, Bevk Perović in Dekleva Gregorič arhitekti. Izbor objektov v seriji ni naključen; vsebuje arhitekture, ki so jo na takšen ali drugačen način uspele nagovoriti, da je v njih prepoznala potencial za ponovni premislek skozi medij fotografije. Izbrane arhitekturne objekte je rekonstruirala na način, da jih je razstavila, premislila in ponovno vzpostavila. Pri tem je nastalo nekaj drugega, nov objekt, nov prostor, nova arhitektura; s fotografijo je iz realnosti konstruirala novo realnost. Vendar je vse, kar je novo, v sebi obdržalo moment istega, torej realnost grajene arhitekture, ki se najlepše opazi prav skozi detajl, materialnost, način zlaganja ali logiko konstruiranja. Razstava bo nastala v sodelovanju z Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani in bi se vsebinsko naslanjala tudi na morebitno gostovanje razstave Prenavljamo v LLS. Za serijo fotografij »Skozi oči narave« je Ana Skobe pred dvema letoma prejela nagrado Javnega sklada RS, Fotovizionar.