B. D. G., arhiv DL

##IMAGE-2280217##

Ustavno sodišče bo obravnavalo še dve zahtevi za ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine. Zahtevo je danes vložila Skupnost občin Slovenije, sklep, da bo vložil zahtevo, pa je sprejel tudi državni svet. Medtem ko se prva zahteva nanaša na avtonomijo lokalnih skupnosti, bo druga širša in bo naslovila tudi druge vidike.

Občine z uvedbo tega davka izgubljajo še zadnji avtonomni vir financiranja, ki je bil tudi razvojni, saj so bila ta sredstva namenjena investicijam, poleg tega občine izgubljajo pomemben instrument prostorske politike, je na novinarski konferenci v Ljubljani pred vložitvijo zahteve opozoril predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar. Še vedno meni, da bi lahko država za zapiranje proračuna našla drugačno rešitev.

Član predsedstva Skupnosti občin Slovenije Darko Fras je povedal, da bodo po njihovi oceni prilivi občin zato, ker bodo tudi občine morale plačevati davek od nepremičnin v njihovi lasti, za okoli 40 milijonov evrov nižji, obseg javnih nalog - npr. na področju izobraževanja, zdravstva, športa, komunale - pa ne bo nič manjši.

Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo, ki je sodeloval pri pripravi zahteve, je dejal, da bodo po preteku triletnega prehodnega obdobja občine v neenakem položaju, saj jih bo, kot ocenjuje vlada, 60 imelo nižje prihodke, kot so jih doslej pobirale z nadomestilom, oz. bodo morale zvišati stopnje za svoj del davka.

Poleg tega je po njegovih besedah sporna obdavčitev objektov, ki so namenjeni izvajanju javnih nalog, posledica obveznosti plačila davka s strani občin pa bodo ali višje cene storitev ali nižja kakovost teh storitev.

Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, ki je v okviru Inštituta za ustavno pravo sodeloval pri pripravi zahteve, meni, da je ta zahteva za ustavno presojo, pri kateri so upoštevali tako teoretično podlago priznanih avtorjev kot dosedanjo ustavnosodno prakso, dobro utemeljena.

Ribičič meni, da so lahko glede na dosedanjo prakso ustavnih sodišč pri vprašanjih varovanja pravic lokalnih skupnosti v kriznih razmerah in zagotavljanja njihovega financiranja optimistični. Po njegovem mnenju je ena od odlik te zahteve, da ne ruši celotnega zakona, ampak omogoča različne možnosti ureditve tega področja, med drugim s prehodnim obdobjem.

Na poti na ustavno sodišče pa je še ena zahteva, saj je vložitev na predlog interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev brez glasu proti izglasoval državni svet.

Kot je v imenu predlagateljev dejal državni svetnik Alojz Kovšca, zakon po njihovem mnenju ne upošteva posebnosti razvoja lastništva nepremičnin v državi in temeljih značilnosti omejitve davčnega poseganja v lastninsko pravico, poleg tega posega v avtonomijo financiranja občin.

Ustava po besedah Kovšce ščiti lastninsko pravico, hkrati pa jo v smislu širšega družbenega interesa tudi omejuje. Obdavčitev lastnine mora biti sorazmerna in družbeno upravičena, je dejal in dodal, da so stanovanja po tem zakonu obdavčena, kot da bi prinašala nek donos, ne pa kot da je to enkratni nakup in pridobitev dobrine, ki jo človek potem lahko uporablja vse življenje.

Zavezanci bi morali biti enakopravno obravnavani, zakon pa za različne gospodarske subjekte in različne lastnike zasebnih nepremičnin postavlja drugačne kriterije, je dodal Kovšca. Kriterij dopustnosti obdavčitve, ki ne presega 50 odstotkov donosa, po njegovih besedah ne more biti uporaben pri premoženjskem davku, ki temelji na določeni vrednosti premoženja, ne pa na dejanskih prihodkih od tega premoženja.

Glede poseganja v lokalno samoupravo je državni svetnik dejal, da obremenitev z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, ki je bilo s tem zakonom ukinjeno, ni bila postavljena po sistemu uravnilovke, ampak po subtilnem sistemu lokalnih interesov.

"Lepota lokalne samouprave je, da bolj upošteva lokalne posebnosti, zato tudi lokalna samouprava obstaja. Gre za drugačno obremenitev in drugačen način izpostavljenosti," je poudaril.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je spomnila na stališče vlade, da bi začasno zadržanje zakona povzročilo težje popravljive posledice kot v primeru nezadržanja ter da zakon ni v neskladju z ustavo.

Zadržanje bi ustavilo postopke priprave na davek ter s tem ogrozilo prvo odmero davka, prihodke proračuna in tudi lokalnih skupnosti, je stališče vlade navedla Vraničarjeva.

Državna sekretarka je poudarila še, da vsaka država, tudi Slovenija, v davčni sistem uvaja obdavčitev vseh treh ključnih predmetov - dohodkov, premoženja in potrošnje - in teh treh kategorij med seboj ni mogoče mešati.

Zahteva državnega sveta za ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine bo šesta po vrsti. Doslej so jo poleg Skupnosti občin Slovenije vložili skupina poslancev na čelu s poslanci SDS, Občina Rogašovci, Združenje občin Slovenije in Mestna občina Koper.

Ustavno sodišče bo zahtevo za ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine prvič obravnavalo na seji v četrtek, ko bo predvidoma tudi odločalo o predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona.