Ines Baler

Boris Brunec je nedavno v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predstavil svoje sedmo knjižno delo, roman z naslovom Angeli se vračajo. Pisatelj iz Dokležovja se je tudi pri tej knjigi držal načela, da zgodba izvira iz vsakdanjega življenja človeka ob Muri. Kot je razkril v pogovoru z urednikom Robertom Titanom Felixom, je začetek najnovejšega dela črpal iz resničnega dogodka iz njegovih osnovnošolskih dni. »Nekega sončnega popoldneva so v vas prihiteli ribiči, saj da je ob stebru murskega mosta naplavljeno truplo. Ljudje so šli tja in v vodi je bilo res golo žensko truplo, otroci pa smo od daleč opazovali, kaj se dogaja,« se spominja. Na kraj dogodka so nato prišli gasilci, potapljači, milica, zbralo se je tudi veliko radovednežev.

Tragičen dogodek ga je pritegnil, s podobnimi se je pozneje, ko je delal kot miličnik, še večkrat srečal. Nadalje je ob Muri opazoval, kako so truplo na silo pregledali in ga odvrgli v jamo. Pozneje so pristojni izdali navodilo, da je treba truplo izkopati in položiti v krsto ter znova pokopati. Kot je dejal, nihče ni vedel, kdo je bila ženska, čez nekaj let pa je izvedel, da je bila žrtev kaznivega dejanja, ki se je zgodilo v Avstriji. »Tu se je zgodba, ki temelji na resničnih dogodkih, končala,« je povedal in dodal, da je nadaljevanje ustvaril sam. V glavni vlogi je deklica Helena, ki se je odločila, da bo grob žrtve urejala in k njemu prinašala rože ter sveče. Junakinja je pozneje zrasla, se izšolala, zaposlila, po spletu naključij pa se odpravila s trebuhom za kruhom v Gradec. Z njo je povezan tudi naslov knjige. »Deklica, ki je vsak dan prihajala h grobu, je rekla, da je pokojna ženska njen angel,« pove avtor, ki nato v epilogu razkrije, zakaj je Helena čutila povezanost z žrtvijo.

Nataša Juhnov

V sodnih mlinih

Knjiga ima enajst poglavij, skozi katere Brunec tudi opisuje, da se je v Avstriji Helena zaposlila v bolnišnici. Bila je medicinska sestra in želeli so ji naprtiti zločine drugih, zato se je znašla v mlinih pravosodja. Nekoliko je Brunec pri tem črpal navdih iz resnične afere, ko so medicinske sestre v Avstriji pobijale ljudi v domovih za ostarele. Te afere se spomni iz časov, ko je sam začel delovati na Dunaju. »Mene je to prizadelo, ker nisem razumel, kako lahko nekdo pobije nemočnega človeka.« Zgodba ne mine niti brez družinskih zapletov. Skozi dogajanje bralec izve, da je glavna junakinja iskala mamo, in izkaže se, da je hči primarija v eni od zasebnih bolnišnic. Zaljubi se v njegovega sina, ki pa ni njen polbrat, ker je žena primarija prevarala. »Primarij je v njej takoj videl ljubljeno Heleno, saj sta z mamo nosili isto ime, ter ji skrivaj pomagal,« pove avtor.

Na predstavitvi je povedal, da v svojih zgodbah skuša združiti navdih in zgodbe, ki jih nosi v sebi, ter strokovne plati nekdanjih zaposlitev na področju medicine in policije. Angeli se vračajo je tako na neki način detektivka. »Ko pišem, pride zgodba spontano iz mene. Vsako poglavje si zastavim tako, da najprej vem, kako ga bom zaključil, preostali del pa ustvarjam sproti in pogosto na papir izlijem zgodbe, ki jih nisem načrtoval,« je opisal. Dodal je, da je slog pisanja skozi leta ustvarjanja nadgrajeval. Prvo knjigo, Ljudje in ljubezen ob Muri, je napisal pred 30 leti, sledil je daljši premor, po upokojitvi pa je svojo ljubezen do pisanja obudil. »Od knjige do knjige sem se učil, največ znanja sem pridobil pri delu Balkanska lepotica, ki je imela svoj odmev. V drugem delu te knjige sem zgodbo nadaljeval, potem pa se odločil, da začnem nekaj čisto novega,« je povedal in dodal, da na knjigo Angeli se vračajo od bralcev dobiva pozitivne odzive. »Pravijo, da jih zgodba pritegne in knjige ne morejo odložiti.«

Ines Baler

Druga perspektiva

Svoj slog opiše kot perspektivo zrelega človeka. »Zame je vrednota, ko človek ostane človek,« pojasni. Urednik pri tem pristavi, da se Brunec v svojih delih pogosto dotakne temnih plati človekove nravi, denimo nasilja in trgovine z ljudmi. »Vedno sem iskal poti, kako bi pomagal ljudem. Trgovina z belim blagom je bila in vedno bo, morda družba ne stori vsega, kar bi lahko, zavedam pa se, da sami tega ne moremo rešiti.« Pri njegovih zgodbah je značilno tudi to, da se dogajalni prostor spreminja. Nikoli ne ostane le pri lokalnem kraju, ker glavni akterji pogosto odidejo po Evropi ali svetu. »Nočem, da se vse dogaja v enem kraju, ker sem tudi sam veliko potoval. Skoraj vsaka knjiga se začne v kraju ob Muri, potem pa glavno osebnost poti vodijo vsepovsod in na teh doživljajo tako dobro kot slabo.«

Ob predstavitvi novega dela sta se Brunec in Titan dotaknila še knjige Ljudje in ljubezen ob Muri. Ob 30-letnici je izšla v prenovljeni podobi in v dodelanem ponatisu. Avtor je spomnil, da je bila knjiga v tistem času zelo razvpita, ker je bilo vse, povezano z erotiko, takrat tabu. »Moj dedek je imel žganjarijo in jaz sem tam sedel cele večere ter poslušal pogovore zbranih mož. Leta zatem sem začel sestavljati zgodbo, izdal sem jo v samozaložbi in bila je razprodana, česar sploh nisem pričakoval. Se je pa brala, tudi skrivoma,« sklene.

Sicer pa Boris Brunec že ustvarja nove zgodbe in kmalu bo zvestim bralcem postregel z novo.