Štajerski tednik
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Sadjarji se bojijo druge lune


Estera Korošec
7. 4. 2025, 06.22
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Občina Sveti Andraž je znana po svoji bogati tradiciji sadjarstva in vinogradništva, ki se v zadnjih letih soočata z vse večjimi izzivi. Sadjarstvo že več let pestijo ponavljajoče se pozebe – v zadnjih letih so sadovnjaki večkrat utrpeli precejšnjo škodo. Pojavlja se tudi težava s škodljivci, kot so stenice. Dodatne izzive predstavljajo omejitve pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev, saj se številni učinkoviti pripravki postopoma ukinjajo, kar otežuje zaščito pridelka in vpliva na kakovost sadja.

EK_sadjarji vitomarci.jpg
Sadjarsko-vinogradniško društvo Vitomarci
Novi viničar Simon Druzovič, deveti po vrsti, je prevzel skrb za nego potomke od prejšnjega viničarja Draga Zorka.

Letos na srečo še ni bilo pozebe, vendar se pridelovalci bojijo obdobja okoli velike noči, ko bo že vse v razcvetu. Morebiten mraz bi takrat lahko povzročil veliko škode. »Lani je bila Pesniška dolina zaradi pozebe močno prizadeta – v nekaterih nasadih jabolk je bila škoda stoodstotna, saj so vsa drevesa pomrznila. Tudi vinogradi niso bili izjema. Imamo skoraj 30 let star vinograd, ki je lani prvič utrpel pozebo. Težava so bile izjemno nizke temperature, ki so konec aprila padle na minus štiri stopinje, hladen zrak pa se je dvignil v višje predele doline,« je pojasnila Mojca Druzovič, dolgoletna predsednica Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci.

Kljub tem težavam se prilagajajo – na območju je dovolj hladilnih kapacitet, kar omogoča skladiščenje pridelka skozi vse leto, tržne viške pa odkupujejo večje sadjarske družine. Večina sadovnjakov je zaščitena z mrežami, kar predstavlja pomemben korak naprej pri zaščiti pridelka.

Vinogradništvo se po besedah Druzovičeve prav tako sooča s težavami, med katerimi izstopa zlata trsna rumenica. »Stanje je katastrofalno in lahko se zgodi, da bo zaradi te bolezni v prihodnje izkrčenih okoli polovica vinogradov na našem območju. Veliko ljudi se še vedno ne zaveda resnosti problema,« je povedala Druzovičeva in dodala, da so še posebej problematične domače brajde, ki marsikje predstavljajo žarišča za širjenje bolezni.

Po eni strani se je strošek pridelave zvišal, medtem ko je cena vina padla. Nekateri manjši vinogradniki so morali po besedah Druzovičeve iz lastnih dohodkov pokrivati stroške, ki so nastali z obdelavo vinogradov.

Več v Štajerskem tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.