Arhiv Lokalno.si

''Ker smo na Kmetijski šoli, je tako: Pri živini velja, da tista, ki je bližje jaslim, več dobi,'' je ustanavljanje pokrajin danes na kratko komentiral direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Franci Bratkovič, ki se je s predsednikom zbornice Jožetom Colaričem udeležil predstavitve Dolenjsko-belokranjske pokrajine, kot jo načrtuje vlada. Bratkovič je prepričan, da bližje kot so centri odločanja, več bo ostalo za regionalni razvoj, tukajšnje prebivalce, gospodarstvo ipd. Število predlaganih pokrajin in potencialni razvoj le-teh pa ni želel komentirati.

Na Centru biotehnike in turizma so ministri za lokalno samoupravo, finance in promet, Ivan Žagar, Andrej Bajuk in Radovan Žerjav ter dva sekretarja s kmetijskega in pravosodnega ministrstva predstavljali Dolenjsko-belokranjsko pokrajino, kot jo predlaga vladna koalicija in o kateri bodo volivci podali svoje mnenje na posvetovalnem referendumu v nedeljo, 22. junija. Posveta so se udeležili številni župani in drugi predstavniki regije, med njimi Alojzij Muhič, Ivan Bukovec, Anton Zupet, Zvone Lah, Jože Povšič, Marjetka Uhan, Renata Brunskole, Franc Škufca itd.

''Govori se, da bodo občine izgubile pristojnosti in sredstva, kar enostavno ne drži,'' je očitke nasprotnikov ustanovitve 12 pokrajin z ločenim statusom Mestne občine Ljubljana danes komentiral finančni minister Bajuk. ''Bistvena značilnost pokrajin je, da bomo obdržali občine, kot so. In da gre za prenos odgovornosti, ki so na državni ravni, da gredo na nižjo raven, na pokrajine, skupaj s sredstvi in z ljudmi, ki to opravljajo. Če smo se tako trudili, da smo davčno breme nekoliko znižali v Sloveniji, da smo javno porabo znižali, ne bomo sedaj s komolci zbrisali, kar smo z rokami ustvarili. ''

Dolenjsko-belokranjska pokrajina bi vključevala 14 občin, in sicer Mestno občino Novo mesto, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Metliko, Mirno Peč, Mokronog-Trebelno, Semič, Stražo, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan , Šmarješke Toplice, Trebnje in Žužemberk. Štela bi dobrih 109.500 prebivalcev, za delovanje pokrajine pa bi z državne ravni prenesli 250 uradnikov.

Po zagotovilih ministra Ivana Žagarja bi bila polovica pokrajinskega proračuna namenjena tekočemu delovanju in opravljanju nalog, polovica pa za investicije. Žagar je zatrdil, da se na račun pokrajin davki ne bodo povečali in sedanje projekcije kažejo, da bi Dolenjsko-belokranjska pokrajina skupaj prejela okoli 67,8 milijona evrov sredstev, 30,9 milijona bodo namenili za razvojne naloge.

Vlada je prepričana, da bo razvoj posameznih območij države skladnejši in hitrejši s predlaganimi pokrajinami, kot primer pa so danes navedli državne ceste. Pokrajine bi namreč same skrbele za obnovo državnih cest na svojem območju in danes je bilo slišati, da je na lokalnem nivoju bolj jasno, kateri odsek ceste je nujno potreben obnove, kot pa je to jasno ''birokratu v ljubljanski pisarni.''

''Na pokrajine se prenašajo vse državne ceste, razen avtocest, štiripasovnic in razvojne osi, se pravi vseh cestninskih cest. Na pokrajine pa se bodo prenesle vse državne ceste, okoli 6.000 kilometrov, v primeru Dolenjsko-belokranjske pokrajine je to 529 kilometrov cest,'' je povedal minister za promet Radovan Žerjav. Za vzdrževanje in obnovo cest bo ta pokrajina imela na voljo okoli 20 milijonov evrov, kakor kaže projekcija proračuna za leto 2009, ko je za vzdrževanje teh cest na voljo skupaj 254 milijonov. ''Če se bo to seveda povečevalo v prihodnjih proračunih, bo tudi v pokrajine prišlo več denarja.'' In kaj je novega z načrtovanjem tretje razvojne osi? Minister pričakuje, da bo v kratkem dokončana strokovno najustreznejša varianta in predstavljena javnosti.

''Imam pa dobro informacijo. Lešnica - Kronovo, 24. junija bo predvidoma odpiranje,'' je za Lokalno.si dodal prometni minister in povedal, da bodo kmalu oddana dela tudi za viadukt Ponikve, kar pomeni, da so postopki izbire izvajalcev za dolenjski krak avtoceste končani in Žerjav upa, da bo avtocesta dokončana do konca leta 2009.

''Gre za umeščanje v prostor in, če bi bile pokrajine že pred desetimi leti, sem prepričan, da bi bila tretja razvojna os že realizirana. Gre za tipičen pokrajinski projekt,'' je načrtovano regionalizacijo zagovarjal minister Ivan Žagar.

S strani županov danes večjih pomislekov ni bilo slišati. S strani Žužemberka je bilo rečeno, da je Suha krajina od nekdaj zapostavljena, saj je polovica Žužemberka še vedno brez vode in dvomijo, da se bo s pokrajinami kaj izboljšalo. Semiški župan Ivan Bukovec je prav tako rekel, da imajo Belokranjci s prejšnjimi povezavami na novomeški okraj bolj slabe izkušnje in kdo bo zagotovil, da se bodo območja znotraj regije razvijala enakomerno.  Centralizacija na sekundarnem ali pokrajinskem nivoju je po prepričanju Bajuka prav tako nedopustna, zato bo pri upravljanju pokrajine deloval t.i. Svet županov.

Novomeški župan Alojzij Muhič na današnjo predstavitev ni imel večjih pripomb, dejal je le, da se mu 250 ''pokrajinskih uradnikov'' ob že tako številni administraciji na ravni posameznih občin zdi preveč.

Ivan Žagar na ta pomislek odgovarja: ''Zavezali smo se, da ni nove administracije. In na podlagi projekcije proračuna za 2009 smo prenesli sredstva in kadre, ki se vežejo na pokrajine. Ne gre le za regionalne projekte, vežejo se tudi na tekoče zadeve, kot je npr. šolstvo, upravne enote, centri za socialno delo itd. In potem smo teh 4.200 delovnih mest ocenili za posamezno pokrajino, koliko je tega potenciala. Jaz se z njim strinjam, ker to je to, kar ves čas trdim, pa mi široki del opozicijske javnosti ves čas nasprotuje in trdi, da se bo administracija povečala. Jaz trdim, da bo kasneje mogoče, če gre za 250 delovnih mest na tem območju, to število postopno zmanjšati z bolj učinkovitim načinom izvajanja pokrajinskih nalog.''

In kaj pomeni za to območje, če v tem mandatu teh regij ne bo? Po ministrovem mnenju to pomeni, da bodo regije ostale na istem nivoju oz. se bodo razvijale le tiste, ki so že sedaj na boljšem. Regije z nižjim razvojnim potencialom pa ne. Tudi Dolenjsko-belokranjska regija je z razvitim gospodarstvom, predvsem na območju Novega mesta, po njegovem mnenju med bolj razvitimi in perspektivnimi, a bi se kot pokrajina še hitreje razvijala.

Predstavniki vlade se bodo s člani Sveta regije Posavje in župani posavskih občin (brežiškim Ivanom Molanom, krškim Francem Bogovičem, sevniškim Kristijanom Jancem, Mojmirom Pustoslemškom iz Kostanjevice na Krki in Matjažem Hanom iz Radeč), gospodarstveniki ter drugimi nosilci razvoja posavske pokrajine sestali v ponedeljek ob 18. uri v Kulturnem domu Krško.