Arhiv Lokalno.si

V prostorih novomeške Komunale so danes župani Mestne občine Novo mesto, Šmarjeških Toplic, Šentjerneja, Škocjana, Straže in Mirne Peči ter direktor Komunale Novo mesto Bojan Kekec podpisali pogodbo o sodelovanju pri projektu, ki se uradno imenuje 'Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske.' Koordinatorica celotnega projekta je Komunala Novo mesto, glavna investitorica MONM, ostalih pet občin pa so soinvestitorice.

Kot sta povedala direktor Komunale Bojan Kekec in vodja projekta Jože Bašelj, je ideja nastala pred skoraj poldrugim letom, namen projekta pa je uravnotežiti in dograditi vodovodni sistem vseh občin, ki jih povezuje magistralni vodovod Novo mesto. Občine so se do zdaj dogovorile za izgradnjo 30 kilometrov magistralnega in primarnega omrežja, izgradnjo dveh naprav za čiščenje pitne vode, in sicer na izviru Jezero v Družinski vasi (zmogljivost 150 l/s) in v Stopičah (60 l/s). Poleg tega dogovor zajema izgradnjo štirih vodohramov: Kij (prostornina 4000 kubičnih metrov), Škocjan (400), Gorenja vas (200) in Dolenja Straža (100).

K podpisu pogodbe je pristopil tudi mirnopeški župan Zvone Lah, pa čeprav je njegova občina vezana na suhokranjski vodovod in čeprav so nedavno odprli lastni vir, ki pa še ni preizkušen. »Poleg tega predvidevamo, da se bo občina hitro širila (avtocesta), in ne bi radi, da bi se zataknilo prav pri vodi,« pravi Zvone Lah.

Vrednost investicije je 15,8 milijona evrov. V tej številki je samo vrednost del, brez vseh ostalih upravičenih, pa tudi neupravičenih stroškov. Župan glavne investitorice Alojz Muhič je povedal, da bodo iz kohezijskih skladov pridobili 60 odstotkov sredstev, država bo primaknila 30, 10 pa bodo zbrale občine, ki so dolžne poravnati tudi DDV. Sicer pa je ključ delitve investicijskih stroškov med občinami količina vode, ki jo posamezna občina odvzema iz skupnih naprav. Zato vse občine poleg vlaganj v lastno omrežje v deležih porabe vode vlagajo tudi v skupne naprave.

Konkretno delo na terenu se bo začelo leta 2010, sklenili pa ga bodo tri leta kasneje. Po sedanjih izračunih, naj bi sistem zagotavljal kakovostno pitno vodo najmanj 30 let, pri čemer na to napoved morebitne klimatske spremembe (segrevanje, daljše suše..) ne bi smele vplivati.