Vlada na čelu s predsednikom vlade Janezom Janšo je v okviru delovnih obiskov po regijah po dobrem letu znova obiskala Dolenjsko in Belo krajino. Obisk je začela že danes popoldne, ko je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak obiskal podjetje Adria Mobil, skupaj s premierom Janšo ter zunanjim in prometnim ministrom Dimitrijem Ruplom in Janezom Božičem pa kasneje tudi Revoz, kjer edini v Evropi izdelujejo novega Twinga. Poleg omenjenih podjetij, dolenjsko gospodarstvo sloni tudi na farmacevtski družbi Krka, ki bo jutri slovesno odprla nov obrat za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin Sinteza 4. Razvoj velikih izvoznih družb otežuje slaba prometna infrastruktura, zato Dolenjci nestrpno pričakujejo dokončanje avtoceste mimo Trebnjega do konca leta 2008. Veliko si obetajo tudi od načrtovane tretje razvojne osi, ki naj bi jo po Božičevih napovedih zgradili najkasneje do leta 2014. Od te prometnice pa si še največ obetajo v gospodarsko slabše razviti Beli krajini, o čemer so govorili v okviru obiskov predstavnikov vlade v belokranjskih občinah. Danes je tamkajšnje župane obiskal minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki se je zvečer s prometnim ministrom Božičem v Dolenjskih Toplicah sestal prav na temo 3. razvojne osi. Novomeščani pa lahko mogoče rešitev vsakodnevnih gneč na mestnih vpadnicah pričakujejo po sestanku Božiča z županom Mestne občine Novo mesto Alojzem Muhičem in predsednikoma uprav Krke in Revoza Jožetom Colaričem in Marcelom Brouillerom. Podobnik je kasneje popoldne govoril tudi s trebanjskim županom Alojzem Kastelicem o deponiji Globoko in ostalih prostorskih načrtih v občini, zvečer pa se je v Arexu srečal s šentjernejskim županom Francem Hudoklinom. Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar je z novomeškim županom Muhičem govoril o bodočih pokrajinah, premier Janša pa je obiskal še novomeško škofijo in se sestal z msgr. Andrejem Glavanom. Glavni del vladinega obiska s še večjim številom ministrov bo sicer potekal jutri in se zaključil z večerno dobrodelno nogometno tekmo v Trebnjem.

Kljub zapletom Božič ostaja pri obljubljenem roku

''Problem, ki ga danes vidim, sta pravzaprav ponovljena razpisa za obe trasi, tako mimo Mirne Peči kot mimo Trebnjega, ampak na DARS-u trdijo, da je projekt še vedno izvedljiv po načrtih,'' je danes v Novem mestu dejal minister za promet Janez Božič. Skupaj z direktorjem DARS-a Rajkom Siročičem se je udeležil sestanka s predstavniki Mestne občine Novo mesto, Revoza, Krke in drugih. Zbranim je ponovil obljubo z lanskoletnega obiska vlade na Dolenjskem, da bo dolenjski krak avtoceste dokončan do konca leta 2008. ''Postopki so v teku, prav danes potekajo nekateri podpisi pogodb z razpisov, nekatere bomo morali ponoviti. Računamo, da bo 2008 avtocesta odprta. Težave imamo tudi pri odkupih zemljišč, izkoristili bomo vse zakonske možnosti, ki nam to dovoljujejo. Ne izključjemo možnosti razlastninjenja in tega se je DARS v preteklosti že dostikrat posluževal,'' je še zatrdil Božič.

Generalni direktor Krke Jože Colarič pa je po srečanju povedal: ''So težave, ampak so obljubili, da bodo te roke lovili z neko zakasnitvijo. Mi smo velik davkoplačevalec. Kot Krka plačamo več kot 100 milijonov evrov davkov letno in verjamem, da bomo tak davkoplačevalec tudi v letošnjem letu. In želimo, da ustrezni resor vlade pač te zadeve uredi. Tako kot moram jaz urejati težave v firmi, s težavami se srečujem vsakodnevno in jih rešujem. Verjamem, da bo minister držal obljubo in tudi mi bomo, če bo potreba, pri tem sodelovali. Sodelujemo pa lahko na ta način, da jih stalno nekako pozivamo, da to naredijo, in da zagotovimo davke. To pa mi redno in stalno tudi počnemo.'' Marcel Brouiller iz Revoza je dodal, da je nedokončana avtocesta vse večja težava tudi za avtomobilskega proizvajalca. ''Iz leta v leto pričakujemo zaključek izgradnje, a avtocesta še sedaj ni dokončana. To pa si želimo iz dveh razlogov. Zaradi razvoja podjetja, saj se je proizvodnja v zadnjih dveh letih povečala za 50 odstotkov, zato je tudi vse več tovornih vozil v prometu. Samo iz Revoza do 300 dnevno, tu so še dobavitelji, kot je TPV. Drugi razlog pa je sama varnost, saj je bilo že nekaj nesreč in tudi naših delavci so bili v njih poškodovani,'' pravi Boruiller.

Danes so sicer govorili tudi o tretji razvojni osi, kot je znano je v pripravi državni lokacijski načrt, Božič pa roka o letu 2014 danes ni hotel ponoviti. V pripravi je sicer tudi nacionalni načrt modernizacije železniškega omrežja.

Novomeški avtodomi na ruskih cestah?

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak se je z vodstvom novomeškega podjetja Adria Mobil danes pogovarjal o ambicioznih načrtih tega proizvajalca avtodomov in počitniških prikolic in morebitni vladni pomoči Novomeščanom. Kar nekaj možnosti spodbud je - meni Vizjak in pri tem omenja razpis za nove izdelke. Razpis ministrstva temelji na povezovanju podjetij z institucijami znanja pri razvoju novih produktov, storitev in tehnologij.

Vlada pa lahko Adrii Mobil pomaga tudi pri navezovanju stikov z ruskimi partnerji - podjetje se je namreč odločilo, da vstopi tudi na ruski trg. Predstavniki Adrie Mobil pravkar odhajajo na službeno pot v Rusko federacijo, kjer bodo raziskali tržišče. So torej na samem začetku, konkreten izvoz v Rusijo pričakujejo čez nekaj let. ''Če bomo v naslednjih dveh letih uspešno razvili proizvode, ki bodo prilagojeni ruskemu trgu, pričakujemo, da bomo čez pet let avtodome, izvožene v Rusijo, šteli v tisočih,'' je prepričana direktorica Adrie Mobil Sonja Gole.

V Adrii Mobil so sicer lani proizvedli 13.000 enot produktov. Polovico proizvodnje so predstavljale počitniške prikolice, ostalo pa avtodomi in mobilne hišice. V naslednjih petih letih naj bi po napovedih Goletove dosegli letno proizvodnjo 17.000 enot izdelkov, obenem pa v tem obdobju nameravajo doseči 10-odstotni delež prodaje v panogi na trgih zahodne Evrope. Poleg evropskih trgov so že uspešno prodrli tudi na trg Avstralije in Japonske. Adria Mobil je danes sistem z 11. odvisnimi podjetji doma in v tujini, v Novem mestu trenutno zaposluje 818 delavcev. Z vsemi odvisnimi podjetji v Sloveniji zaposluje 1250 ljudi (njihovo število se vsako leto povečuje), okrog 80 zaposlenih ima v tujini.

Minister Podobnik ob Kolpi z belokranjskimi župani

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je v sklopu vladnega obiska na Dolenjskem in v Beli krajini v Kotu pri Starem trgu ob Kolpi belokranjske župane - metliško županjo Renato Brunskole, semiškega župana Ivana Bukovca in črnomaljskega župana Andreja Fabjana - seznanil, da bo vlada še do konca letošnjega poletja sprejela program dela in finančni načrt za leto 2007 za Krajinski park Kolpa. S tem bo 200.000 evrov finančnih virov postalo operativnih in bodo lahko odprli tri delovna mesta, kar je za Belo krajino zelo pomembno. Obenem vlada pripravlja posebno uredbo za zavarovanje vodnih virov na območju Bele krajine.

Na srečanju so se še dogovorili, da bo ministrstvo skupaj s službo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj sofinanciralo spremembo vloge za belokranjski vodovod, da potreben strošek ne bo bremenil občin. Kot je še povedal minister Podobnik, je župane obvestil o pripravi posebnega operativnega programa ravnanja s PCB v Sloveniji. Minister je z župani govoril tudi o poteku priprave državnega lokacijskega načrta za tretjo razvojno os v Beli krajini. Podobnik skupaj z ministrom Božičem podpira zamisel, da bi se dela za predor in povezavo pod Gorjanci začela čim prej, pred tem pa je potrebno pripraviti predlog različic za nadaljnje vrednotenje. To bodo storili že junija in do konca leta izbrali najustreznejšo varianto ter na njej izdelali državni lokacijski načrt. Dotaknili so se še ureditve ter obnove jezov na Kolpi. Gre za 60 kilometrov obmejne reke, na kateri so jezovi v zelo slabem stanju; dobili so zagotovilo, da bosta do letošnjih poletnih počitnic dva jezova že deležna posegov.

Premier in ministri so preizkusili novega Twinga

''Slovenija je ena manjših držav tudi v Evropski uniji. Morda je zato z vidika simbolike kar ustrezno, da se najmanjši Renaultov model izdeluje pri nas. Vendar že star slovenski pregovor pravi, da največ v življenju štejejo majhne stvari in gotovo bo majhen Twingo dosegel še velike rezultate,'' je po ogledu proizvodnje novega Twinga danes v Revozu dejal predsednik vlade Janez Janša. Dejal je, da je državna pomoč Revozu ob zagonu novega modela dokaz, da je Slovenija odprta za tuje naložbe. Pomembno pa je tudi dejstvo, da se je s to, 400 milijonov evrov vredno naložbo povečala tudi dobava sestavnih delov iz okolice, saj delež slovenskih dobaviteljev znaša skoraj 30 odstotkov. Slednje pomeni 500 novih delovnih mest le pri dobaviteljih, kot je znano, pa je zaradi Twinga zaposloval tudi Revoz. ''Lani smo zabeležili 5,2 odstotno gospodarsko, pri čemer ste pomembno vlogo odigrali predvsem izvozniki. Kot prva nova članica EU smo z letošnjim letom uspešno prevzeli skupno evropsko valuto. Revozu, ki je že od leta 1993 največji slovenski izvoznik, je s tem poslovanje nedvomno močno olajšano,'' je predstavnikom Revoza dejal Janša.

Proizvodnjo v Novem mestu so si poleg njega ogledali še minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in minister za promet Janez Božič, potem pa novega malčka še sami preizkusili na krajši vožnji. Vprašanjem novinarjev o aktualnem pismu Andrijane Starina Kosem se je Janez Janša izognil, Vizjak pa ga ni želel komentirati, češ da ni bilo naslovljeno nanj. Dejal je le, da navedbe iz pisma, o katerih je po njegovih zagotovilih bral šele danes v enem od dnevnih časopisov, ne more potrditi in dvomi v njihovo resničnost.

Žagar: Le z dogovorom do imen pokrajin

Minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo, Ivan Žagar je na novomeškem Rotovžu z dolenjskimi in belokranjskimi župani razpravljal o regionalizaciji Slovenije. Po njegovih besedah bo političen konsenz o delitvi pokrajin ohranjen tudi zdaj, ko se bo zakonodaja tudi v praksi sprejemala. Vsebinski del zakonodaje je na vladni ravni po usklajevanjih že potrjen, predlog o osnovni delitvi je posredovan v javno razpravo. Na podlagi mnenj in povratnih informacij bo vlada pripravila dokončen predlog zakona za razpravo v Državnem zboru.

Kot smo poročali, si Belokranjci želijo, da bi bilo v nazivu dolenjske pokrajine tudi ime Bele krajine (torej Dolenjska in Bela krajina) - minister Žagar je danes dejal, da se je vedno zavzemal za dogovorno reševanje, v vsakem primeru pa bo končno besedo dal DZ. Bo pa konsenz širok - dodaja Žagar - saj je za sprejem zakona potrebna dvotretjinska večina. Stroške regionalizacije sicer ocenjujejo na 5% bruto družbenega produkta.

Janša obiskal še novomeško škofijo

Predsednik vlade Janez Janša se je ob prvem dnevu obiska na Dolenjskem in v Beli krajini danes sestal tudi s škofom ordinarijem škofije Novo mesto Andrejem Glavanom. Novomeški škof je po srečanju s premierom povedal, da je bil obisk predvsem vljudnostne narave (premieru pa so poklonili izvod monografije o Škofiji Novo mesto). Kot je dejal, sta se med drugim pogovarjala tudi o postopkih denacionalizacije, vendar se konkretnih problemov nista dotaknila.

Škof Glavan je kot enega imed problemov v postopku denacionalizacije izpostavil samostan v Kostanjevici na Krki. Kot je pojasnil, se tam delno križajo interesi oz. pričakovanja cerkve ter ministrstva za kulturo. Novomeški škof sicer pri tem ne pričakuje, da bodo nesoglasja prerasla v večji problem. Novomeška škofija se zavzema tudi za uresničitev projekta v zvezi s konzervatorijem za glasbo v Novem mestu. Kot je pojasnil škof Glavan, v ta namen že pripravljajo gradiva, zagotovljen pa naj bi imeli tudi že strokovni kader za delovanje omenjenega konzervatorija. V novomeški škofiji pri tem projektu pričakujejo tudi finančno pomoč države, po besedah škofa Glavana pa se nameravajo o konkretni pomoči dogovarjati predvsem z ministrstvom za šolstvo.

Tretja razvojna os vroča tema vse do konca leta

Prometni in okoljski minister Janez Božič in Janez Podobnik ter direktor DARS-a Rajko Siročič so se danes v Dolenjskih Toplicah sestali s predstavniki dolenjskih in belokranjskih občin na temo tretje razvojne osi. ''Najkasneje julija letos bodo župani seznanjeni z možnimi variantami tretje razvojne osi, najboljšo varianto pa naj bi izbrali decembra letos. Pomembno je namreč, da poiščemo najboljši kompromis med lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in prometno-tehnično stroko,'' je po srečanju povedal Podobnik.

Dejal je še, da je načelni dogovor med belokranjskimi župani, s katerimi se je sestal že dopoldne, o Y različici dosežen. A težava ni le v tem, saj sta se sedaj oblikovala dva tabora, ki zagovarjata različno navezavo belokranjske trase na Novo mesto oz. dolenjsko avtocesto. T.i. vzhodna različica predvideva tunel proti Metliki in nato razdelitev ceste še proti Semiču oz. Črnomlju, z zahodno varianto pa bi boljšo cestno povezavo med drugim dobile še Dolenjske Toplice. Tamkajšnji župan Franci Vovk je danes povedal, da so se župani o tem že velikokrat usklajevali in tudi glasovali v okviru sveta regije, a bodo morali končni konsenz še doseči. Metliška županja Renata Brunskole pa zatrjuje, da je vzhodna varianta gotovo boljša, saj se promet skozi Metliko po njenih besedah veča (milijon vozil letno) in tudi hrvaška stran naj bi kmalu dokončala avtocesto prav do metliškega mejnega prehoda.

Minister Božič vidi rešitev v strokovni odločitvi glede trase razvojne osi in predvsem v nadaljevanju dodatne cestne povezave nižjega razreda, saj drugače ne bodo mogli zadostiti vsem potrebam posameznih krajev. Po sprejetju lokacijskega načrta bo na gradnjo vplivala dinamika financiranja. ''Velikost prometa, razvojni potenciali posameznih občin in podobni kriteriji bodo odločili, ali bo to v okviru dodatnega avtocestnega programa ali v okviru nacionalnega programa modernizacije državnega cestnega omrežje. Gre za to, kdo bo prvi na vrsti,'' je dejal Božič. Tretja razvojna os je ocenjena na 1,2 milijarde evrov, vendar Božič že sedaj ocenjuje, da bo znesek bistveno višji. Sredstva bodo po njegovih besedah gotovo iz državnega proračuna in evropskih skladov. ''In pa, če bo to seveda mogoče, iz javno-zasebnega partnerstva, kar sicer v Sloveniji dosedaj ni bila praksa,'' dodaja Božič.

Janez Podobnik še v Šentjerneju; jutri Vizjak v Arexu

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je današnje potovanje po Dolenjski in Beli krajini zaključil v Šentjerneju, kjer se je v prostorih podjetja Arex (tega bo jutri obiskal tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak) z županom Francem Hudoklinom pogovarjal tudi o gradnji navezovalne ceste Šentjerneja do Ceroda ter o obljubljeni, a še neizplačani pomoči šentjernejskim kmetijcem po hudem neurju pred dvema letoma.

Glede ceste do odlagališča odpadkov v Leskovcu pri Brusnicah je Podobnik dejal, da bodo skupaj s Komunalo, občino Šentjernej in ministrstvom za promet skušali najti rešitev, da bi del potrebnega denarja zanjo našli v sklopu druge faze izgradnje Ceroda. Poleg tega se Šentjernejčani zavzemajo, da cesta ne bi vodila skozi naselja, pač pa naj bi se z avtoceste čim bolj neposredno navezovala na deponijo - tudi tu jim je Podobnik obljubil pomoč, pogovore o tem naj bi s pristojnimi po njegovih besedah začeli v bližnji prihodnosti.

Glede škode po neurju, ki je občino Šentjernej prizadelo leta 2005, pa je Janez Podobnik dejal, da mora pri svojih sodelavcih preveriti, ali je morda prišlo do kakšne napake v procesu odločanja oziroma dodeljevanja - ugotovitve naj bi posredoval v nekaj dneh.

Šentjernejsko podjetje Arex pa bo, kot rečeno, jutri obiskal tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Direktor podjetja Ivan Kralj je povedal, da mu bodo predstavili, kaj so v zadnjem letu dni uresničili s tremi milijoni evrov, kolikor so jih vložili v skupne razvojne projekte z ministrstvoma za gospodarstvo in za obrambo (kot je znano, je velik del Arexove proizvodnje usmerjen v vojaški program). Arex sicer zaposluje 120 delavcev (in še 50 kooperantov), tudi po njegovi zaslugi je brezposelnost v šentjernejski občini nizka in tudi oni že občutijo pomanjkanje strokovne delovne sile.