##IMAGE-2578939##

1. januarja se bo izteklo enoletno prehodno obdobje uveljavljanja državne uredbe, ki na novo določa gnojenje na vodovarstvenih območjih (VVO) občin Črnomelj, Metlika in Semič. V tem času bi se morali vsi, ki kmetujejo na teh območjih, seznaniti z omenjeno uredbo in se na posebne pogoje gnojenja tudi pripraviti, saj jo bo kmetijska inšpekcija od tega dneva dalje tudi dosledno izvajala, je opozoril kmetijski inšpektor Daniel Bračič.

Uredba, ki jo je država pripravila zaradi varstva voda in podtalnice, seveda ne velja za celotno območje Bele krajine, temveč za notranja območja, ki so določena okoli zajetij izvirov in črpalnih vrtin. Teh je dvanajst, in sicer gre za izvire Obrh, Dobličica, Vumole, Guče in Bajer ter sedem črpalnih vrtin (Ra-3/11 Gornji Suhor, Ra-2/91 Gornji Suhor, D-1/95 Damelj, ČBL-4/92 Blatnik, ČBL 3/91 Blatnik, BR-1/94 Brezovica in BR-2/12 Brezovica), natančne parcelne številke pa so navedene v prilogi 1 omenjene uredbe.

»Na vseh teh notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih med drugim prepovedano gnojiti brez gnojilnega načrta, shranjevati organska gnojila razen uležanega hlevskega gnoja za največ dva meseca z obvezno menjavo lokacije, ki pa se ga ne sme odložiti na razdalji, ki je krajša od 100 metrov od območja zajetja, uporabljati in shranjevati blato iz čistilnih naprav, kompost in pregnito blato 1. in 2. kakovostnega razreda, gnojiti z vsebino greznic, blatom komunalnih ali skupnih čistilnih naprav in drugih čistilnih naprav ter vnašati zemeljski izkop in umetno pripravljeno zemljino,« je nanizal Bračič.

Omenjena notranja območja imajo tudi različne oznake – VVO I, ki je najstrožje vodovarstveno območje, VVO II, ožje vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom, in VVO III, ki pomeni milejši vodovarstveni režim. Na najstrožjem vodovarstvenem območju poleg že naštetega tudi ni dovoljeno gnojenje z gnojnico in gnojevko, preoravanje trajnih travinj, razen tistih, ki so vključene v kolobar, kot je denimo detelja, pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem pa se ne sme preseči 140 kilogramov N/ha.

»Gnojilni načrt mora biti v pisni obliki ter mora vsebovati vsaj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega oz. organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Pred izdelavo prvega gnojilnega načrta je treba opraviti tudi analizo tal, podobno kot pri uporabi digestata,« je poudaril kmetijski inšpektor in predlagal, da se kmetje tako glede analize tal in posledično gnojilnega načrta obrnejo na najbližjo izpostavo kmetijske svetovalne službe.

Neupoštevanje določil bo seveda kršitelje udarilo po žepu. Za fizično osebo je predvidena globa od 200 do 1.200 evrov, za pravno osebo od 4.000 do 41.700 in samostojnega podjetnika od 2.000 do 4.000 evrov.

Podobna državna uredba se pripravlja tudi za občino Sevnica in Novo mesto.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista.