M. G.

Večer spominov na daljno preteklost in doživetij novejše zgodovine so z ubranimi glasovi in tremi pesmimi obogatili člani domačega Okteta Vitis. »Pravice, ki so bile v srednjem veku privilegij, so danes predvsem odgovornost – do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. 660 let ni le številka. Je dokaz, da smo mesto z značajem, zgodbo in vrednotami, ki so nas vodile tudi v najtežjih trenutkih – ko je bilo mesto požgano, ko so ga razdelile bodeče žice, ko so bile meje videti nepremostljive. A Metlika je vedno vstala. Vedno znova,« je poudarila županja. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne – zmage nad zlom, zmage poguma in človečnosti, ki ni bila podarjena, ampak priborjena z žrtvami, odporom in vztrajnostjo – pa je poudarila, da ta letnica s ponosom živi tudi v Beli krajini. »Pred osmimi desetletji smo si izbojevali mir, v pepelu vojne je vzklilo novo upanje. Ne pozabimo poguma in žrtev, da bi prihodnost ostala svobodna,« je županja voščila ob prazniku dneva upora proti okupatorju in obenem osvežila nekatere pomembne letnice z območja Metlike, ki je bilo poseljeno že v prazgodovini.

Skozi zgodovino v prihodnost

Prva pisna omemba Metlike sega v leto 1288, uradno pa štejemo začetek mestnih pravic v leto 1365, ko so bile pravice, podeljene okoli leta 1335, tudi pisno potrjene. Metlika je v 14. stoletju postala del habsburške posesti in sedež upravne enote – marke. V 15. stoletju je bil zgrajen grad Metlika. Mesto so večkrat napadli Turki, a ga zaradi trdnosti in kljubovalnosti ljudi niso nikoli osvojili. V naslednjih stoletjih so ljudje razvili izjemno odpornost, ki se je prenesla v vse plasti življenja. 16. stoletje je bilo kljub težkim razmeram stoletje kulture in solidarnosti. Ustanovljena je bila prva šola, Metlika pa je postala odprto tržišče za knjige. Kasneje so ustanovili še mestno godbo, narodno čitalnico in prvo slovensko požarno brambo. »Naše mesto je v času prve svetovne vojne dobilo elektriko, vodovod in jekleni most čez Kolpo. Med drugo svetovno vojno pa je postalo središče odpora – ustanovljena je bila Belokranjska brigada,« je spomnila slavnostna govornica.

Po vojni je Metlika hitro rasla: industrializacija, železniška postaja, moderna vinska klet, nova šola, kulturni dom in številni drugi objekti so prinesli novo življenje. Metlika je danes kraj, ki povezuje preteklost in prihodnost, združuje bogato zgodovinsko dediščino, kulturne ustanove in razvoj v novih okoliščinah s pristno belokranjsko identiteto. Svojo sled v skupni zgodbi mesta so pustili posamezniki, na katere so Metličani vselej ponosni – od Tonija Gašperiča, Ivana Navratila, Janeza Dularja, Engelberta Gangla, Jakoba Savinška do Julija Nemaniča in Maje Weiss. »Naša prihodnost pa se ne bo pisala sama. Eden ključnih ciljev ostaja, da sredstva – državna in evropska – končno prečkajo Gorjance. Ne kot miloščina, ampak kot priznanje, da ima tudi ta del Slovenije pravico do razvoja in napredka,« je poudarila govornica. Projekti, kot sta Konzum in Športni park, ne smejo več ostajati le na papirju. »Prav tako moramo soustvarjati sobivanje z romsko skupnostjo, ki mora – uporabila bom te besede – spoštovati vse zakonske regulative in pravne uzance, ki sicer veljajo za vse druge državljane te države,« je županja omenila izzive prihodnosti.

V drugi polovici četrtkove proslave so si udeleženci ogledali filma Metlika skozi čas in Vinceremo, videt čemo, ki prikazujeta prerez zgodovinskega dogajanja v Metliki in življenje ob okupacijski meji med drugo svetovno vojno, ob izpovednih zgodbah, ki so zaznamovale ljudi v Beli krajini.