Da so težave z dlesnimi, npr. krvavenje in vnetje, lahko zgodnji znaki resnejših zdravstvenih težav, nam je povedala dr. Čižmek. Parodontalna bolezen je pogosto povezana s srčno-žilnimi boleznimi, saj lahko bakterije iz ustne votline vstopijo v krvni obtok in povzročijo vnetja, ki vplivajo na srce. Nekatere raziskave nakazujejo, da ljudje s parodontalno boleznijo pogosteje razvijejo tudi kronične bolezni ledvic, saj lahko bakterije iz ustne votline po krvnem obtoku dosežejo ledvice in povzročijo vnetne reakcije, ki škodujejo ledvičnemu tkivu.
Tudi kronične bolezni, recimo sladkorna bolezen, se pogosto najprej izrazijo prav v ustni votlini. Spremembe, kot so suha usta, počasno celjenje ran in ponavljajoče se okužbe, so lahko prvi znaki neurejene ravni sladkorja v krvi. Tako lahko obisk pri zobozdravniku posredno pomaga pri zgodnjem odkrivanju in obvladovanju sladkorne bolezni. Dr. Gordana Čižmek pojasnjuje, da zobozdravniki pogosto prvi opazijo te simptome in lahko pacienta napotijo na dodatne preiskave, kar omogoča zgodnje ukrepanje in boljše obvladovanje bolezni. »Pogosto opažamo, da imajo pacienti z nezdravljenim diabetesom več težav z vnetimi in krvavečimi dlesnimi. Zato pacientom svetujemo, naj bodo pozorni na spremembe v ustni votlini in naj se, kadar kljub odlični ustni higieni opažajo krvaveče in nabrekle dlesni, o svojih težavah posvetujejo tudi z izbranim zdravnikom. Skrb za ustno higieno je pri bolnikih z diabetesom izjemno pomembna, saj lahko tako zmanjšamo verjetnost zapletov, ki jih povzroča sladkorna bolezen.«
Poleg srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni lahko tudi osteoporoza pusti opazne sledi v ustni votlini. Izguba zob ali ohlapnost zob lahko nakazujeta na zmanjšano gostoto kosti. Dr. Čižmek opozarja: »Osteoporoza lahko povzroči resne spremembe tudi v čeljustni kosti, kar lahko vpliva na stabilnost zob in strukturo obraza. Težave se lahko pojavijo po vstavitvi zobnih vsadkov, saj zmanjšana gostota kosti lahko pomeni, da vsadki nimajo dovolj stabilne podlage za uspešno integracijo. Osteoporoza lahko vpliva tudi na proces celjenja po zobozdravstvenih posegih, ker lahko zmanjšana gostota kosti upočasni regeneracijo tkiva in kostnine. Pomembno je, da bolniki z osteoporozo o svojih težavah obvestijo zobozdravnika, saj lahko ta prilagodi zdravljenje in svetuje ustrezne ukrepe za ohranjanje ustnega zdravja.«
Vaši zobje povedo veliko o vašem življenjskem slogu
Težave z zobmi, kot sta karies in obraba zob, lahko veliko povedo o vaših prehranjevalnih in življenjskih navadah. Čezmerno uživanje sladkorja, gaziranih pijač in kislih živil lahko vodijo v propadanje zob. Pravilna ustna higiena in uravnotežena prehrana sta ključni za ohranjanje zdravih zob in dlesni. Dr. Čižmek podaja naslednje uporabne napotke: »Izogibajte se čezmernemu in prepogostemu uživanju sladkih in kislih živil, saj povzročajo raztapljanje sklenine in povečujejo tveganje za karies. Redno ščetkanje zob z zobno pasto, ki vsebuje fluorid, ter uporaba zobne nitke ali medzobne krtačke sta osnova za vzdrževanje odlične ustne higiene. Pomembno je tudi pitje zadostne količine vode, saj pomaga izpirati ostanke hrane s površine zob in nevtralizirati kisline v ustih. Odsvetujemo pitje gaziranih pijač, saj prav tako raztapljajo trda zobna tkiva. V svojo prehrano vključite živila, bogata s kalcijem in vitaminom D, ki sta ključna za zdravje kosti in zob.«
Tudi kajenje močno vpliva na zdravje vaših zob in dlesni. Kadilci so bolj dovzetni za bolezni dlesni, izgubo zob in raka ustne votline. Tobačni dim vsebuje več kot 4000 kemikalij, ki lahko poškodujejo tkiva v ustih in oslabijo imunski sistem. Dr. Čižmek opozarja: »Kadilci imajo večje tveganje za razvoj parodontalnih bolezni, saj kajenje zmanjšuje pretok krvi v dlesni in otežuje njihovo regeneracijo. Poleg tega nikotin povzroča zoženje krvnih žil, kar upočasni proces celjenja ran.« Opustitev kajenja je ključna za izboljšanje ustnega zdravja in zmanjšanje tveganja za resne bolezni.
Podoben dejavnik tveganja je tudi stres, ki lahko povzroči številne težave v ustni votlini, vključno s škrtanjem z zobmi (bruksizem), aftami in suhostjo ust. Dr. Čižmek pojasnjuje: »Stresni hormoni lahko vplivajo na imunski sistem in povečajo tveganje za okužbe v ustih. Bruksizem lahko vodi do obrabe zob, bolečin v čeljusti in glavobolov.« Dolgotrajni stres lahko povzroči tudi vnetje dlesni, kar povečuje tveganje za parodontalno bolezen. Zobozdravnica dodaja: »Kronični stres lahko oslabi odpornost telesa in povzroči pogostejše pojavljanje ustnih razjed in vnetij, saj oslabljen imunski sistem ne more učinkovito obvladovati bakterij v ustni votlini. Poleg tega lahko stres vpliva tudi na vaše prehranjevalne navade, kar lahko dodatno poslabša stanje zob in dlesni.«
Dr. Gordana Čižmek končuje z mislijo, ki povzema pomen skrbi za oralno zdravje: »Zdravje vaših zob in ustne votline sta dragocen kazalnik vašega splošnega zdravja in odraz vašega življenjskega sloga in zdravja telesa. Z redno ustno higieno, uravnoteženo prehrano in rednimi obiski pri zobozdravniku ohranite lep nasmeh ter tudi izboljšate svoje splošno počutje. Ne pozabite, da je skrb za ustno zdravje naložba v vaše zdravje in dobro počutje, zato bodite pozorni na znake, ki vam jih pošilja telo.«
Še več lepotnih, modnih, zdravstvenih in prehranskih nasvetov najdete v priljubljeni ženski reviji BZ (Bodi zdrava), ki jo lahko kupite tudi v prodajalnah dm po vsej Sloveniji.
