Rak predstavlja velik zdravstveni in družbeni problem po vsem svetu. Za rakom je leta 2018 po svetu obolelo 18 milijonov ljudi, umrlo pa kar 9,6 milijona ljudi. Incidenca raka pa povsod po svetu vztrajno narašča in do leta 2030 naj bi na svetovni ravni za rakom vsako leto na novo zbolelo že več kot 25 milijonov ljudi.
Vsako leto zboli 16 tisoč Slovencev
Po podatkih slovenskega registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana v Sloveniji vsako leto za rakom na novo zboli več kot 16.000 oseb, več kot 6500 pa jih umre. Kot so v skupni izjavi zapisali pri Onkološkem inštitutu Ljubljana, Državnem programu za obvladovanje raka in ministrstvu za zdravje, pa je vpliv socio-ekonomskih neenakosti na pojavljanje in izid rakave bolezni v Sloveniji, kot tudi celotni Evropi, še vedno velik.
Poročilo Evropske komisije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o stanju neenakosti na področju raka v državah članicah je sicer pokazalo, da ima v Sloveniji vsak posameznik dostop do onkološkega zdravstvenega varstva in da je enakost oskrbe bolnikov z rakom na visoki ravni. Podatki poročila kažejo, da so izdatki za onkološko zdravstveno varstvo v državi v celoti kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in so zato dostopni več kot 99 odstotkom prebivalstva.
Smo v spodnji polovici
Po številu novih primerov rakov in umrljivosti je Slovenija v spodnji polovici med državami članicami. Pojavnost in umrljivost sta torej višji kot v povprečju EU. Preživetje bolnikov glede na EU pa se je v zadnjih desetih letih nadpovprečno povišalo, in sicer za več kot 10 odstotkov, kar gre pripisati tudi ciljem in ukrepom državnega programa obvladovanja raka, menijo strokovnjaki.
Tanja Čufer z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa velik problem tako v Sloveniji kot vsej Evropi vidi na področju raziskovanja raka. Kot je poudarila, je treba vlagati tudi v raziskave preventive, raziskave na področju kirurgije, radioterapije, multidisciplinarnega zdravljenja. Ravno s temi raziskavami se namreč, kot meni, omogoča dostop do novih oblik zdravljenja, ki lahko vodijo v hitrejšo diagnostiko in boljše zdravljenje.
Tudi predsednica pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Sloveniji v DZ Iva Dimic ob današnjem dnevu poziva k boljšemu ozaveščanju o pomembnosti preventive. Ob tem izpostavlja tudi pomen vpetosti politikov v sistem spremljanja raka ter prenos dobrih praks iz tujine in zagotavljanje ustreznih pogojev. Ključno je po njenem mnenju tudi sodelovanje držav na znanstveno-raziskovalnem področju, tako v povezavi s preventivo, zgodnjim odkrivanjem, zdravljenjem kot psihosocialno skrbjo.
Pomembna pa je tudi rehabilitacija, ki je eden od prvih pomembnih korakov življenja po raku. Ključ je, kolikor je to mogoče, ponovno vzpostaviti način življenja pred rakom in najti nove poti do zadovoljivega življenja v prihodnosti, izpostavljajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. "Vse več ljudi se po prebolelem raku vrača nazaj na delo, zato jim je treba zagotoviti podporo. Delodajalci lahko ustvarijo kulturo na delovnem mestu, kjer se zaposlene z diagnozo raka spodbuja in podpira pri prilagajanju izzivom, s katerimi se soočajo," je izpostavila predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji Ana Istenič.
Prostovoljke združenja Europa Donna Slovenija bodo še danes na stojnici v Ljubljani s kampanjo Pravočasno odkrijmo raka materničnega vratu opozarjale na pomen rednih pregledov pri ginekologu in redni udeležbi v presejalnem programu Zora.
