Sadje in zelenjava zaradi nizke energijske gostote pomagata pri zmanjševanju in vzdrževanju telesne teže. Za splošno populacijo se priporoča vsakodnevno uživanje sadja in zelenjave v količini 400–650 gramov, odvisno od dnevnih energijskih potreb.
Hrana iz naše bližine ima višjo hranilno vrednost, vsebuje več vitaminov in pomeni manjšo okoljsko obremenitev. To je dejstvo in prav nihče več ne trdi, da sta mango in avokado bolj zdrava kot lokalna jabolka in hruške. Oboje je dobro, a jabolko zraste na sosednjem drevesu, mango pa je ob dostavi v naše kraje običajno še nezrel in ga pripeljejo z letalom, ki močno obremenjuje okolje.
Kratka veriga med »njivo in krožnikom« ali »drevesom in skledo« pomeni, da se na mizi znajde hrana, ki se prideluje, predeluje in distribuira na lokalnih trgih. Zaradi nesorazmerja med potrebami in ponudbo je vprašanje prehranske varnosti tudi prednostno vprašanje prehranske politike. Lokalna in trajnostna oskrba je tisti osrednji steber prehranske politike, ki ima širši družbeni pomen. Kakovostnejša, pestra hrana iz lokalnega okolja izboljšuje zdravje prebivalstva. Medtem pa transport hrane od daleč povečuje rabo sredstev za zaščito rastlin in ima negativen okoljski vpliv zaradi emisij ter količine odpadkov od embalaže in podobno.
Seveda morajo tej filozofiji slediti tudi lokalni kmetje in podjetniki. Eden od mož z vizijo je Janez Kodila, ki že več kot 20 let vodi družinsko podjetje Kodila iz Markišavcev v Prekmurju. »Naša filozofija je biti spoštljiv do tradicije, uporabljati tehnološke prijeme kot nekoč, smo pa modernost vnesli pri trženju, prodajnih kanalih, blagovni znamki, standardizaciji in pakiranju. Jedro so še vedno spoštovanje surovine, kakovostna reja ter kakovostna predelava, brez dodatkov in avtomatizacijskih prijemov, ki vodijo v uniformiranost,« pravi.
Podobno lokalno in ekološko razmišljajo v Mlekarni Planika: »Za Posočje je značilna tisočletna tradicija in dediščina planinskega pašništva in sirarstva. Prve omembe planin zasledimo že v pisnih virih iz 12. in 13. stoletja. Današnja Mlekarna Planika je nastala prav na osnovi te dediščine in ohranjene tradicije, ki jo je v poletnem času mogoče videti na planinah v Posočju. Opažamo, da domače in tuje turiste, ki vse bolj množično obiskujejo dolino Soče, vedno bolj zanimata tukajšnja tradicija in lokalna hrana. Za nas je pomembno, da naši izdelki v kratkem roku pridejo na prodajne police in do potrošnikov.«
Ljudje po vsem svetu si želijo jesti čim bolj avtentično, čutiti več okusa, zemlje, energije ljudi, saj je bilo delo kmeta predolgo zanemarjeno. In ob zavedanju, da za preprečitev podnebne katastrofe nimamo več veliko časa, ljudje spreminjajo tudi prehrano, tako da povprašujejo po lokalni hrani, in ne živilih, ki jih pripeljejo od daleč in za seboj puščajo prevelik ogljični odtis. Slovenski proizvajalci so v zadnjih letih postali zelo iskani tako pri posameznih potrošnikih kot v izbranih restavracijah.
VPLIV NA ZDRAVJE
S povečevanjem deleža lokalno pridelanih živil v prehrani lahko pripravljamo sezonske jedi in se bolje varujemo pred pomanjkanjem vitaminov. Priporočila o kombiniranju živil dajejo pri obrokih prednost sadju in zelenjavi ter kakovostnim živilom, ki vsebujejo ogljikove hidrate, kakovostnim beljakovinskim živilom in kakovostnim maščobam. Pri tem je pomembno vključevanje svežega sadja in zelenjave v vse obroke, kar pomembno pripomore k vzdrževanju hranilnega in energijskega ravnovesja.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v skoraj 40 odstotkih primerov kroničnih nenalezljivih bolezni krivec neuravnotežena prehrana, kar predvsem pomeni premalo uživanja sadja in zelenjave. Bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, bolezni dihal in prebavil, rak in debelost so nenalezljive bolezni, zaradi katerih smrt nastopi v kar 70 odstotkih primerov. Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se tveganje za razvoj teh bolezni sicer akumulira skozi vsa življenjska obdobja in je odvisno od različnih (bioloških, socialno- -ekonomskih in drugih) vplivov. Pri tem se pojem neuravnotežene prehrane kot dejavnik zdravja nanaša še na posebne presnovne potrebe posameznih skupin populacije, ki potrebujejo prilagojeno prehrano.
SEZONSKA SADJE IN ZELENJAVA
Priporoča se uživanje sezonskega sadja in zelenjave iz lokalnega okolja, saj so le ti pridelki optimalno dozoreli in imajo višjo biološko vrednost. Ker je dozorelost lokalno pridelanega sadja in zelenjave ravno prava, je predčasno pobiranje ali obiranje nepotrebno, prav tako ni potrebe po kasnejši obdelavi živil med transportom in skladiščenjem. Sadje in zelenjava sta odličen vir vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in zaščitnih snovi. Prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, je pomembna za zdravje, saj nas varuje pred infekcijskimi obolenji in različnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznim.
