Tudi pozimi kupujte raje hrano, pridelano in predelano v lokalnem okolju. Na voljo je v bolje založenih trgovinah, na lokalnih tržnicah ali pri bližnjih kmetih, ki radi vabijo kupce z napisi zimska jabolka in krompir, kislo zelje, domač med ...
In po slovensko zelenjavo nam ni treba daleč, saj je na voljo tako na trgovinskih policah in tržnicah kot tudi na kmetijah v bližini. Lokalno pridelana in predelana hrana je veliko bolj zdrava od živil, pripeljanih od daleč.
Pozimi radi jemo bolj kalorično, močno hrano saj telo potrebuje več energije. Zelenjava, ki jo je priporočljivo jesti pozimi, je zelje, radič, motovilec, korenje, cvetača, por, česen, čebula, zelena, brokoli in rukola. Druga živila, ki jih je dobro jesti v tem času, so tudi orehi, lešniki, mandlji, kakiji, hruške, kutine in jabolka. Vse to je lahko slovenskega izvora in ni prepotovalo pol sveta, da se znajde na naši mizi ali veliki skledi za sadje.
Dolg transport namreč zahteva obdelavo, ob tej besedi pa nam ob zelenjavi in sadju seveda takoj zasveti lučka. Nekatera živila se hitro pokvarijo. Če transport traja več dni, je nujna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ni pa potrebna, če je končni kupec blizu in lahko ugrizne v jabolko še predno, za začne gniti.
Zagotovo ste kupili že zeleno sadje, obrano sadje ne doseže kakovosti sadja, ki je obrano v optimalnem času. Zato je zelo
pametno, da vsaj v veliki meri kupujemo sadje in zelenjavo, ki raste v naši bližini, na primer banane, mandarine ali trd mango - prezgodaj obrano sadje in zelenjava ob obiranju še nimata razvitih vseh parametrov kakovosti, predvsem sta veliko manj aromatična. Posledica predčasnega obiranja je torej manj aromatično sadje, ki je pogosto tudi neprivlačne barve. Nobeno predčasno obrano sadje ne doseže kakovosti sadja, ki je obrano v optimalnem času. Zato je zelo pametno, da vsaj v veliki meri kupujemo sadje in zelenjavo, ki raste v naši bližini, no sem in tja a si seveda lahko privoščimo kaj eksotičnega.
Deklaracija je pomembna
Seveda imajo kupci velikokrat občutek, da ne vedo, kaj kupujejo, in da slovensko ni nujno slovensko. Vsem priporočamo, da skrbno preverijo deklaracijo s podatki, povezanimi z državo izvora in krajem porekla. Država izvora, ki je navedena na etiketi, pomeni le proizvajalca, ki je živil proizvedel in ki je odgovoren za posredovanje vseh informacij o živilu potrošniku, ne glede na to, od kod izvirajo surovine, ki so sestavni del živila. Zato je pomembno, da smo pozorni predvsem na kraj porekla, ki pa je vezan na dejansko poreklo/izvor surovine/kmetijskega pridelka. Pri sadju in zelenjavi je recimo navedba kraja porekla (poleg države izvora) obvezen podatek.
Slovenska super hrana - kislo zelje in kisla repa
Na Slovenskem kisamo zelje že vse od sredine 18. stoletja in je eno najbolj tipičnih zimskih živil za naše kraje. Kislo zelje je tudi izjemno obstojno in poceni. Zelje uvrščamo v sam vrh po hranilnih vredno[1]stih vitaminov, mineralov, encimov in vlaknin. Visoka vsebnost vitamina C, antioksidantov, kalcija, kalija, joda, magnezija, folne kisline, vitamina K in drugih B vitaminov skrbi za dobro delovanje imunskega sistema, se bori proti vnetjem, virusom, bakterijam in patogenom, ki ravno v jesensko zimskem času najbolj intenzivno napadajo naše telo.
A ne le zelje, tudi sveža ali kisla repa je zelenjava z nizko kalorično vrednostjo, a izjemnimi hranilnimi učinkovinami. Repa je bogat vir vitamina C in številnih drugih vitaminov, s katerimi organizem varuje pred okužbami. Vsebuje tudi veliko ba[1]lastnih snovi in z njimi čisti telo ter krepi zdravje. Poleg tega vsebuje še ogljikove hi[1]drate in beljakovine in je bogat vir kalcija, natrija, kalija, magnezija, železa, fosfor[1]ja ter vitaminov B1, B2, B3 in C. Vsebuje tudi folno kislino in antioksidante, ki zavirajo procese staranja.
Izbira lokalne hrane je izbira za čisto okolje
Vsi zelo veliko govorimo o varovanju okolju, o zeleni energiji, a vsi z vodilnimi politiki vred bolj govorimo kot, da kaj naredimo. No, prehranjevanje z lokalno pridelano hrano pa je pomemben korak k zniževanju škodljivih vplivov na okolje. S tem se izognemo stroškom in okoljskim vplivom prevoza surovin od daleč, ki vključujejo ogljični odtis prevoza, vse vplive pakiranja, nastale odpadke zaradi prevoza, dodatno zaščito prehranskih izdelkov zaradi prevoza, ogljični odtis zaradi shranjevanja itd. Posredno zmanjšamo rabo pesticidov in gnojil, ki so nujno prisotni v masovni proizvodnji. Postopoma se prilagodimo se[1]zonski ponudbi, ki je na voljo – nesezonska hrana ima veliko večji vpliv na okolje, ker jo uvažamo iz oddaljenih držav ali pa z ve[1]liko večjimi vplivi (ogrevanje) pridelujemo lokalno.
Samooskrba v Sloveniji
Leta 2020 je bila 1/4 površine Slovenije namenjena kmetijski pridelavi (za hrano in krmo). Ta površina se z leti povečuje, kar k povečevanju samooskrbe. V nekaterih regijah kmetijska pridelava upada, ko v nekaterih drugih narašča. V pomurski statistični regiji je bilo tako v letu 2020 manj kmetijskih gospodarstev, v obalno-kraški pa več kot pred 10 leti. Z žiti smo bili leta 2020 samooskrbni kar 88 odstotno, z zelenjavo 48 %, s krompirjem kar 60 % in z mesom 84 %, z mlekom pa smo že leta preskrbljeni z več kot stoodstotno in ga tudi surovega izvažamo, pravijo statistični podatki o kmetijski pridelavi, objavljeni na spletni strani SURS. Torej se je v zadnjih letih samooskrba z žiti in zelenjavo povečala. Samooskrba z mesom in krompirjem se je rahlo zmanjšala. Samooskrba z jajci je zadnja leta dokaj konstantna. Medu pa smo proizvedli nekoliko manj kot v zadnjih letih. V povprečju smo Slovenci leta 2020 za hrano porabili 14,3 % vseh svojih izdatkov, povprečje v Evropski uniji pa znaša 13,5 %.
Slovenska juha z belim fižolom, slanino in kislim zeljem
Za 4 osebe potrebujete:
150 g belega fižola
100 g prekajene slanine (rezine)
200 g kislega zelja 2 srednje veliki čebuli
40 ml olja
30 g moke
sol
4 krompirje
250 g prekajene svinjine
3 stroke česna
2 lovorjeva lista
2 pločevinki pasiranega paradižnika
Priprava:
1. Fižol preko noči namočite v hladni vodi. Naslednji dan prilijte toliko vode, da bo segala 5 cm nad fižol in ga v njej
skuhajte do mehkega.
2. Slanino lahno popecite v ponvi. Iz kislega zelja iztisnite odvečno tekočino in jo prihranite za pozneje. Zelje malce
sesekljajte.
3. Olupljeno čebulo sesekljajte in jo popražite na olju v veliki kozici. Dodajte moko in jo zarumenite. Prilijte 700 ml vode, vse skupaj malce stepite in zavrite. Občasno premešajte. Juho začinite s soljo, ji dodajte krompir, zrezano meso, sesekljan česen in lovorjev list. Zavrite in kuhajte toliko časa, da se vse sestavine zmehčajo.
4. Na koncu primešajte še pasiran paradižnik in skuhan fižol ter vse skupaj pustite lahno vreti nekaj minut. Juho začinite s soljo in dodajte še sok kislega zelja.
