V reviji Environment International so objavili zaskrbljujočo študijo, saj so mikroplastiko prvič v zgodovini odkrili celo v človeški krvi. Raziskavo so opravili nizozemski znanstveniki, ki so analizirali vzorce krvi 22 zdravih anonimnih darovalcev.
Raziskovalci so se osredotočili na najpogostejše sintetične polimere, predvsem pa so iskali delce, večje od 700 nanometrov. Pred samo analizo so se morali prepričati, ali je oprema res popolnoma sterilna, saj bi morebitni plastični delci na opremi, uporabljeni za analizo, lahko zmanjšali zanesljivost rezultatov. Ko je bilo vse pripravljeno, so zbrane vzorce krvi analizirali. V kar 17 od 22 vzorcev so zaznali delce različnih vrst plastike, poroča Slobodna Dalmacija.
Kri je polna teh petih delcev
V analiziranih vzorcih krvi so zaznali edinstvene kombinacije plastičnih delcev, v večini pa tudi polietilen tereftalat, bolj znan pod okrajšavo PET. Gre za vrsto plastike, ki se pogosto uporablja za izdelavo steklenic za vodo in drugih pijač.
Hkrati lahko PET najdemo tudi v oblačilih. V večini odvzetih vzorcev krvi so našli tudi delce stirena, ki je osnova za proizvodnjo stiroporja. Stiren se pogosto uporablja pri izdelavi plastične embalaže za enkratno uporabo hrane, na primer za dostavo. Poleg tega se stiren pogosto uporablja pri proizvodnji avtomobilskih delov in preprog.
Povprečna količina plastičnih delcev, ki so jih našli v vzorcih, je bila 1,6 mikrograma na mililiter krvi. Tudi tu so bila opažena pomembna odstopanja med vzorci. Rekorder je bila oseba, katere vzorec je vseboval kar 7 mikrogramov mikroplastike na mililiter krvi, natančnejših podatkov o velikosti zaznanih delcev raziskovalci niso mogli podati. Lahko pa domnevamo, da je šlo večinoma za zelo majhne delce, malenkost večje od 700 nanometrov. Manjši ko so delci, lažje pridejo v naše telo – in s tem v kri oziroma krvni obtok. Prav zato je lahko mikroplastika tako problematična, saj zlahka zaide v različne organe.
Kako nevarna je mikroplastika?
Raziskovanje učinkov mikroplastike na zdravje ljudi je področje, ki znanstvenike vse bolj zanima. Povsem natančnih odgovorov o dolgoročnih tveganjih kopičenja mikroplastike v našem telesu pa še ne morejo ponuditi. Toda obstoječe raziskave kažejo, da so lahko posledice zelo resne.
In tudi zato ne smemo zanemariti dejstva, da se plastični odpadki izjemno hitro kopičijo. Večja kot je koncentracija plastičnih odpadkov v naravi, večja je verjetnost, da bodo odpadni plastični delci, t.i. mikroplastika, prej ali slej prišli v naše telo.
Poleg vprašanja morebitnih nevarnosti ostaja neodgovorjeno vprašanje v zvezi z »varno mejo«. Ali so majhne količine mikroplastike v našem telesu res relativno benigne? Kje je meja, ko je panika upravičena?
Raziskovalce torej čaka še veliko dela, a čeprav je treba potencialne nevarnosti mikroplastike še temeljito raziskati, lahko domnevamo, da kopičenje plastike v človeškem telesu – in celo v našem krvnem obtoku – ni razlog za veselje.
Šokantno - največ mikroplastike je v blatu enoletnikov
V blatu enoletnikov je več mikroplastike kot v blatu odraslih, so še zapisali v drugi študiji, objavljeni v znanstveni reviji Environmental Science and Technology Letters. Kaj je vzrok za to?
Znanstveniki, ki so izdelali omenjeno študijo, so se odločili preveriti, kako pogosta je izpostavljenost delcem mikroplastike pri zelo majhnih otrocih oziroma dojenčkih. Tako so zbrali deset plenic, ki so jih uporabljali za enoletnike. Delce mikroplastike so nato odstranili s pomočjo filtracije. Poleg tega so v okviru raziskave analizirali še tri vzorce mekonija. Gre za prvo blato novorojenčka, ki začne nastajati v otrokovem prebavnem traktu že v maternici. Običajno se izloči 24-48 ur po porodu. Tretjo skupino vzorcev so sestavljali vzorci blata desetih odraslih oseb.
V vseh vzorcih so našli dve vrsti delcev mikroplastike. Prva vrsta so bili delci, ki so nastali z razgradnjo PET. Ta vrsta plastike se pogosto uporablja za izdelavo steklenic in oblačil. Druga vrsta delcev, ki so jih raziskovalci iskali, pa so delci, ki nastanejo pri razpadu polikarbonata, ki se običajno uporablja kot nadomestek za steklo. Analiza je prinesla šokantna razkritja: delce mikroplastike so našli celo v mekoniju oziroma prvem blatu novorojenčkov. Največja zaznana količina mikrodelcev PET je bila 12.000 nanogramov na gram, največja količina polikarbonatnih delcev pa 110 nanogramov na gram.
Pri enoletnikih ni bilo večjih odstopanj, povezanih s polikarbonatom. Povprečna količina polikarbonatnih delcev v analiziranih vzorcih je bila 78 nanogramov na gram. Po drugi strani pa je bilo zaznano znatno povečanje količine polietilen tereftalata (PET).
Tudi plastične igrače in jedilni pribor so lahko problematični, so še zapisali in dodali, da se predvideva, da so tolikšne količine mikroplastičnih delcev v blatu enoletnikov posledica priprave adaptiranega mleka v plastenkah. Ker je mleko toplo, se mikroplastika začne izločati. Zato je pomembno, da se mleko ne segreva v plastenkah. Seveda so lahko tudi plastične igrače problematične, saj se zelo pogosto znajdejo v ustih dojenčkov ali majhnih otrok. Potem je tu še jedilni pribor za otroke, ki je običajno iz plastike.
Znanstveniki še vedno niso povsem prepričani, kako velike količine mikroplastike v našem telesu so lahko nevarne. Med glavnimi tveganji se najpogosteje omenjajo endokrini motilci, torej snovi, ki lahko porušijo hormonsko ravnovesje v telesu, kar lahko povzroči številne zdravstvene težave.
