Vodno krešo so poznala že starodavna ljudstva, uporabljala so jo tako v prehrani kot pri zdravljenju. Grki so z njo zdravili bolezni pljuč, zobobole, bolezni grla in hripavost. Egipčani in Rimljani so pijačo iz vodne kreše uporabljali za hitrejšo regeneracijo in celjenje ran, faraoni pa so celo verjeli, da sok vodne kreše daje moč in izboljšuje koncentracijo. Danes vemo, da vodna kreša zmanjšuje oksidativni stres in povečuje antioksidativni učinek. Ugodno vpliva na delovanje metabolizma, uravnava prebavo, čisti kri, spodbuja tek in pripomore k razstrupljanju telesa. Koristna je tudi pri zobni higieni, saj preprečuje gnilobo in razjede na ustni sluznici, ob obolenju zgornjega dela dihal pa pomaga pri izkašljevanju in zmanjšuje zasluzenost. Krešin sok, pomešan z nekaj medicinskega alkohola, naj bi tudi pospeševal rast las.
Kam in kako sadimo vodno krešo
Ne pozabite, da gre za pretežno vodno rastlino, in ji ustvarite primerne razmere. Krešo lahko vzgojite na nizkem podstavku, brez zemlje, dovolj bo sloj papirnate brisače ali vate, ki bo zadrževala vlago. Podstavek položite na okensko polico in počakajte, da semena vzklijejo. Uporabite lahko posebne kalilnike, ki bodo postopek olajšali, prav tako pa bodo vedno pri roki. Krešo lahko sicer posadite tudi na vrt, kjer se odlično počuti v družbi korenčka, solate in radiča. A v tem primeru uporabljajte le mlade listke in jo sproti strizite.
Uporaba vodne kreše
Mnenja so sicer različna, zato sami presodite, kako boste vodno krešo uporabljali. Mnogi namreč menijo, da ob toplotni obdelavi izgubi vse koristne snovi, a priznati je treba, da ima tudi taka odličen okus. Vodna kreša je namreč odličen dodatek v omakah, jedeh z jajci, krompirjevih jedeh, spomladanskih solatah in juhah. Nepogrešljiva je v namazih ter pri pripravi kanapejev in sendvičev. Lahko jo uživate tudi samostojno, saj bo z rahlo pekočim okusom poskrbela za pravo popestritev.