Pesticidi, torej kemikalije, ki se v kmetijstvu na veliko uporabljajo za uničevanje škodljivcev, so že dolgo (ali še vedno) nekaj običajnega, čeprav imajo nekateri tako agresivne učinke, da so jih nekoč uporabljali kot bojne strupe. Nikakršno presenečenje ni, da prehajajo tudi v tisto, kar na z njimi poškropljeni zemlji zrase. Strokovnjaki na EFSA vsakih nekaj let opravijo obširno raziskavo, s katero preverijo vsebnost ostankov pesticidov v več deset tisoč živilih na trgovskih policah. V zadnjih raziskavah je bilo skoraj 95 odstotkov vseh vzorčenih živil znotraj legalnih meja. A kot že leta opozarja okoljevarstvenik Anton Komat, pri ostankih pesticidov v hrani varne meje pravzaprav ni. Ne gre namreč za en sam pesticid, temveč za mešanico, koktajl strupov, ki ga dnevno zaužijemo z različno hrano in katerega učinkov nihče ne preučuje. EFSA je tako nedavno v jagodah neznanega izvora odkrila do 35 različnih pesticidov. Ker posamezen pesticid ni presegal varne meje, so jih lahko trgovci veselo prodajali naprej.
Pet tisoč razlogov, zakaj bi nas moralo skrbeti
A glavna skrb je tole: EFSA je v skoraj štiri tisoč petsto vzorcih (5,1 odstotka pregledanih) odkrila presežene domnevno še varne meje ostankov pesticidov. To je veliko veliko več kot prejšnja leta. In nikar ne mislite, da je Slovenija iz teh ugotovitev izvzeta. Samo spomnimo se lanskoletnega množičnega odpoklica izdelkov (sezama, sladoledov, jogurtov ...), ker so v njih odkrili rakotvorni etilen oksid. Prav nič nam ni pomagalo, da je uporaba te škodljive snovi v Evropi prepovedana. V živilske izdelke (tudi slovenskih znamk) je zašla s sestavinami, ki so jih proizvajalci dobavljali iz tretjih držav.
Kot enega bolj problematičnih pesticidov nad najvišjo mejo, ki so jih tokrat odkrili v hrani, evropsko poročilo omenja klorpirifos. Ta pesticid, ki ogroža predvsem zdravje otrok in razvoj njihove možganske dejavnosti, je od aprila 2020 prepovedan za uporabo v EU. Kljub temu so ga našli v sladki papriki iz Turčije, posušenem fižolu – v glavnem z Madagaskarja, granatnem jabolku, tudi največkrat iz Turčije, krompirju iz Grčije in čaju, ki večinoma izvira iz Kitajske. Za večkrat preseženi ostanki pesticidov nasploh so bili ugotovljeni še v vinu, pomarančnem soku, pšenični polnozrnati moki in maku. Najvišjo stopnjo preseganja varnega praga pri pesticidih v sadju in zelenjavi ima Turčija, izmed evropskih držav pa Italija in Francija.
Več pesticidov v rižu, manj v korenju
V primerjavi s preteklimi vzorčenji je bilo ugotovljeno, da se prisotnost pesticidov z leti povečuje v rižu, pomarančah, hruškah, kiviju in cvetači. Manjša pa se količina odkritih pesticidov v korenju, rži in čebuli. V petnajstih vzorcih govejih jeter in piščančje maščobe pa so našli celo ostanke zdavnaj prepovedanega pesticida DDT. Ta je bil pred leti, ko je bilo razkrito, kako katastrofalne posledice ima na zdravje ljudi in živali (povzroča raka, je hormonski motilec ...), povod za nastanek okoljevarstvenega gibanja. »Te snovi se ne uporabljajo več kot pesticidi, ampak so zelo obstojne v okolju in jih je zato še vedno mogoče najti v prehranjevalni verigi,« so zdaj pojasnili pri EFSA.
Tudi češnje niso več, kar so bile
Na dramatično povečanje nevarnih pesticidov v sadju in zelenjavi, ki se prodaja v Evropi, so se odzvali v nevladni organizaciji PAN Europe, ki se že leta bori, da bi se pri pridelavi hrane posegalo po alternativi namesto po množici zdravju škodljivih pesticidov. Trenutno stanje na tem področju je po njihovem mnenju dokaz, da vlade ne izpolnjujejo svojih zakonskih obveznosti. »Medtem ko so bili plodovi kivija pred desetimi leti skoraj brez (4 odstotki) teh strupenih snovi, ji je zdaj kontaminiranih skoraj tretjina (32 odstotkov). Prav tako je bila s pesticidi leta 2019 okužena polovica vseh češenj, ki so jih vzorčili uradniki, v primerjavi z 22 odstotki leta 2011. To povečanje pogostosti onesnaženega sadja in zelenjave, ki se prodaja potrošnikom, gre z roko v roki s povečanjem intenzivnosti pesticidov. Namesto da bi te kemične snovi v Evropi postopoma opuščali, jih uporabljamo čedalje več. Do leta 2019 je bila polovica hrušk, pridelanih v Evropi, onesnažena s kar petimi takimi snovmi, sedaj je takšnih hrušk v trgovinah že 87 odstotkov (večinoma pridelanih v Belgiji in na Portugalskem). Čeprav znanstveniki opozarjajo na vse več dokazov, da takšni kemični koktajli čedalje bolj vplivajo na zdravje ljudi, pristojni še vedno ne upoštevajo moči in učinka več navzočih pesticidov v hrani, kot zahteva zakon,« opozarjajo.
Ne zatiskajte si oči
Pesticidi, ki so jih odkrili v hrani, prav zares niso nedolžni. »To je pravzaprav najbolj nevarna in najbolj regulirana kategorija pesticidov, povezana z vrsto kroničnih bolezni, vključno z rakom, srčno-žilnimi težavami ali sladkorno boleznijo. Lahko so tudi zelo strupeni za okolje, saj zastrupljajo reke in druge dragocene ekosisteme. Evropska uredba jih opredeljuje kot najslabše pesticide, ki so ostali na trgu EU, torej najnevarnejše, ki jih je treba tako tudi označiti,« še poudarjajo v PAN Europe. A kot da se odgovorni na to požvižgajo, uporaba teh strupov pa dejansko le še narašča. Zakoni se ignorirajo, ceno za to pa bomo na koncu plačali potrošniki, in to z zdravjem. »Medtem ko se oblast zadovolji z nezanesljivimi kazalniki napredka, opazni ostanki pesticidov, njihov vpliv na zdravje ljudi in hitro upadajoče populacije prostoživečih živali pripovedujejo resnično zgodbo,« ugotavljajo okoljevarstveniki.
In rešitev? Poznate jo. Samooskrba. Naložba v lasten vrt je najboljše, kar lahko v tem trenutku naredite. To in povezovanje z lokalnimi ekološkimi kmeti, ki so dojeli, kar očitno večini še vedno ni jasno – strup, ki ga zliješ na zemljo, boš na koncu tudi pojedel.
