Kače se v naravi izogibajo človeka in praviloma napadejo le, če so ogrožene. Večina pikov kač je v nogo pod kolenom. V Sloveniji živi 11 vrst kač, med katerimi so tri strupene – modras, navadni gad in laški gad. Ugriz teh kač je lahko nevaren za zdravje ljudi.
Kaj pa, če pride do ugriza?
V nasprotju z nestrupenimi imajo strupene kače trikotno glavo in ozke eliptične oči. Naše strupene kače se od nestrupenih razlikujejo tudi po obliki telesa, ki je kratko in debelo, telesa nestrupenih pa so tanka in podolgovata. Vendar je treba opozoriti, da ta način razlikovanja velja samo za Evropo!
Na mestu ugriza se običajno vidita dve ugrizni rani od kačjih zob, ki sta narazen od šest do osem milimetrov, čeprav je mogoče, da je le ena rana ali celo samo praska. Najdba rane sicer ne pomeni, da je bil strup vbrizgan v telo – po podatkih kar 22 odstotkov dokazanih ugrizov ne kaže znakov zastrupitve. A vsekakor je v primeru pika kače zelo pomembno hitro in pravilno ukrepanje. Rano očistimo s tekočo vodo in razkužilom, pičeni ud imobiliziramo – pri tem pazimo, da je v legi nižje od srca – in človeku omogočimo mirovanje. Po potrebi mu lahko damo sredstvo proti bolečinam in čim prej organiziramo prevoz v bolnišnico. Med tem mora poškodovani človek strogo počivati, torej se je treba čim bolj izogibati tudi najmanjšemu premiku. Ne delamo vrezov v rano in je ne sesamo z usti ali vakuumskimi črpalkami. Prevez uda nad pikom se priporoča le v primeru pika najbolj strupenih kač, in če se predvideva, da bo prevoz do bolnišnice trajal dlje kot eno uro. Prevez mora biti dovolj ohlapen, da ne moti oskrbe uda s krvjo. Če je varno, kačo fotografiramo, saj to lahko pomaga pri identifikaciji in odločitvi za ustrezno zdravljenje. Če je bila kača ubita, jo odnesemo s seboj v bolnišnico.
Simptomi
Na telefonski liniji Kačofon 040/322-449 člani herpetološkega društva nudijo informacije o domorodnih vrstah kač in svetujejo, kako postopati, če se kača pojavi v bližini domovanj oziroma zaide v objekt. V nujnih primerih opravljajo intervencije na domovih in kače preselijo v primernejša bivališča.
Takoj po ugrizu se pri skoraj polovici ugrizov pojavijo splošni simptomi, kot so omotica, slabost, bruhanje, občutek splošne šibkosti in otekanje regionalnih bezgavk – v dimljah pri ugrizu noge ali v pazduhi pri ugrizu roke. Bleda in hladna koža, oblita z znojem, s hitrim srčnim utripom in padcem krvnega tlaka so znaki šoka, ki se običajno razvija postopoma in je glavni vzrok smrti.
Preprečite ugrize kač
Nekatere ugrize, ko denimo človek po nesreči stopi na kačo, je skoraj nemogoče preprečiti, vendar pa obstajajo previdnostni ukrepi, ki lahko znatno zmanjšajo možnost, da vas kača ugrizne. Izogibati se je treba nevarnim območjem, še posebej ponoči, ko je večina kač najbolj aktivnih. Izogibajte se visoki travi, če nimate primerne obutve (debeli usnjeni škornji), in se čim več gibajte po obstoječih poteh. Ne postavljajte rok in nog na mesta, ki niso vidna (ne potiskajte roke v grm ali za skalo), in ne pobirajte kamnov ali kosov lesa. Bodite še posebej previdni in pripravljeni, če plezate po skalah. Če kačo srečate, jo pustite pri miru. Veliko ljudi kača ugrizne, ko jo poskušajo ubiti ali se ji čim bolj približati. Kače najpogosteje pobegnejo in le izjemoma napadejo.
