Ministrica je poudarila, da je zdravstvo v vseh pogledih prioriteta te vlade, njegova posodobitev je zaradi spremenjenih razmer in potreb nujna. Ocenjuje, da te spremembe v zdravstvenem sistemu ne bodo za vse ugodne in mnogi se mogoče najprej z njimi ne bodo strinjali.
Po oceni Kolar Celarčeve je treba ob demografskih trendih, razvojnih zahtevah in zdravstvenih potrebah zagotavljati ljudem pravičen dostop do zdravstvenih storitev, ki morajo biti kakovostne, varne in pravočasne, sistem pa dolgoročno vzdržen.
Napovedala je, da bodo vse spremembe zajete v ključnem razvojnem dokumentu na področju zdravstvenega varstva, to je strategiji razvoja zdravstvenega varstva za obdobje 2014-2020. Gre za enega ključnih dokumentov, v katerem bodo opredeljeni tako vizije kot merljivi cilji in predlogi prednostnih ukrepov, vključno s spremembami zakonodaje, pravi ministrica.
Strategija mora po njenem prepričanju odgovoriti na ključne izzive za doseganje ciljev, podati usmeritve za spremembe v vodenju zdravstvenega varstva, njegovemu financiranju, načrtovanju kadrovskih virov, zagotavljanju kakovosti in stroškovne učinkovitosti.
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin pa se je zavzel za ohranitev zavoda, saj da je to ekonomsko najbolj upravičeno. Opozoril je na nejasne vloge vseh udeležencev v zdravstvenem sistemu.
Po njegovi oceni je treba zdravstveni sistem modernizirati in vsakemu akterju določiti njegovo vlogo. "Regulator, to je ministrstvo za zdravje, naj regulira, plačnik naj kupuje in plačuje, izvajalci zdravstvenih storitev, zdravniška zbornica in sindikati pa naj zagovarjajo svoje interese," pravi Fakin.
Po Fakinovih besedah je treba na ravni države pripraviti strateški razvojni načrt, določiti, kakšen zdravstveni sistem si želimo in potem iti v reforme.
Zanj je akutni problem slovenskega zdravstva, da v likvidnostnem smislu manjka okoli 200 milijonov evrov, če želimo obdržati zadeve na trenutni ravni. Dejal je, da je ZZZS v svojem strateškem načrtu za naslednja štiri leta določil, kako bo kupoval zdravstvene storitve, ne da bi padla raven zdravstvenih uslug.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je spregovorila o statusu pravice do zdravstvene oskrbe. Zanjo je zdravje človekova univerzalna pravica in s tem pravica, ki pa nikakor ne pomeni biti zdrav, pač pa pravico, da ti država omogoči pogoje za doseg najvišjega možnega standarda zdravja, predvsem pa uživanje storitev, ki jih mora država v okviru javnega zdravstva in zdravstvenega varstva omogočati.
Vprašala pa se je, ali država zmore uresničevati vse te pravice, ki izhajajo iz ustave, če naša mreža zdravstvenih institucij ni bila revidirana, če obstajajo dolge čakalne vrste, ljudje vse več uslug plačujejo. Vprašala se je, kako je s pogoji za zdravljenje in oskrbo starejših, pa tudi tistih, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja in jih je že blizu 50.000.
Nussdorferjeva je pojasnila, da ministrstvu za zdravje med drugim priporočajo, naj čim prej pripravi izhodišča reforme zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, nemudoma ugotovi organizacijske razloge za kršitev posameznih bolnikovih pravic, prouči normativno ureditev zdravilstva, poleg tega bi se moralo pridobitev drugega mnenja, ki je del zdravljenja, kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Dvodnevno srečanje je pripravilo Društvo ekonomistov v zdravstvu, vodilo letošnjega jesenskega srečanja pa je bilo Združimo znanje, odstranimo ovire.
