Tako bodo vložili predlog novele zakona o vladi, zakona o volitvah za predsednika republike, zakona o volitvah v DZ, zakona o volitvah poslancev v Evropski parlament, zakona o lokalni samoupravi in zakona o lokalnih volitvah.
Skladno s predlogi novel zakonov želijo onemogočiti kandidaturo oz. opravljanje funkcij pravnomočno obsojenih za predsednika republike, predsednika vlade, ministra, državnega sekretarja, poslanca, evropskega poslanca, državnega svetnika, župana in občinskega svetnika.
Glede pomislekov, ali bi s takšnimi spremembami zakonodaje posegli v pasivno volilno pravico, Möderndorfer odgovarja, da je tudi primer glede poslanskega mandata Janeza Janše pokazal, da je stroka na tem področju razdeljena. Po njegovem mnenju ne bi bilo smotrno znova čakati z urejanjem tega vprašanja, zlasti zaradi četrtkovega sporočila koalicije, "da se nameravajo tega lotiti prihodnje leto", saj da najprej želijo razrešiti vprašanje rebalansa.
Boji se, da se bodo s takšno dinamiko s tem vprašanjem na koncu znova ukvarjali pred volitvami, kar bi bilo po njegovem mnenju nehigijensko, poleg tega bi jim lahko zmanjkalo časa za usklajevanje odprtih vprašanj.
Pri noveli zakona o lokalni samoupravi se bodo osredotočili na vprašanje odpoklica župana, saj je bilo to po njegovih besedah ena redkih točk, kjer so bili usklajeni z zakonodajno-pravno službo DZ in ni v nasprotju z ustavo.
Prebivalci v občini bi skladno s predlogom lahko sprožili postopek za odpoklic župana, če bi zbrali podpise dveh odstotkov volivcev v občini. Župan bi bil odpoklican, če bi se glasovanja udeležilo več kot 90 odstotkov volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih županskih volitvah in če bi večina teh glasovala za odpoklic.
V spremembo zakona o poslancih pa po njegovih navedbah ne bodo šli, saj da je ta trenutek urejen in v sredo se je z odločitvijo o odvzemu mandata Janši izkazalo, da je parlamentarna praksa svoje naredila. Glede na napovedi bo ta odločitev verjetno šla v sodne mline. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno iti v morebitno spremembo zakona šele po odločitvi sodišča.
O morebitni podpori predlogu sprememb zakonov se bodo z drugimi poslanskimi skupinami pogovarjali prihodnji teden.
Sicer pa je ZaAB v preteklosti iz istih razlogov v DZ postopek že vložila novelo zakona o vladi, novelo zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb ter zahtevala avtentično razlago devetega člena zakona o poslancih.
Poleg tega nameravajo vložiti etični kodeks poslancev, pravi Möderndorfer. Ob nastopu funkcije bi se morali poslanci s podpisom izjave zavezati k spoštovanju kodeksa, kršitve pa bi presojal kolegij predsednika DZ.
