Na kliničnem oddelku za travmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana na dan obravnavajo okoli 200 poškodovancev. Od tega jih v bolnišnično obravnavo sprejmejo 15, šest jih potrebuje operacijo, dva pa morajo oživljati, je ob svetovnem dnevu travme za STA pojasnil Cimerman. Poleg tega vsak dan dobivajo dva ali tri zelo težke poškodovance iz cele Slovenije, ki jih pripeljejo s helikopterjem.
Najhujše poškodbe so po njegovih besedah posledica prometnih nesreč, najtežje jo ponavadi skupijo motoristi. Hujše travme povzročijo tudi delovne nesreče in športne poškodbe.
Veliki vali nesreč, tako Cimerman, sovpadajo s sezonami. Največ nesreč je pomladi z začetkom motoristične sezone, to je aprila, maja in junija. Nato se poleti število poškodovancev nekoliko zmanjša, v začetku jeseni pa zopet poveča. Pozimi je njihovo delo odvisno predvsem od agregatnega stanja padavin. Če je veliko snega, se število poškodovancev poveča zlasti zaradi padcev na ledu.
Število poškodovancev pa se spreminja tudi glede na gibanje lune, opaža Cimerman. "Nobene študije o tem nismo naredili, ampak je res, da so nekateri dnevi prav čarobno zoprni. Najbrž je vzrok za to res polna luna," je dodal.
Največ bolnikov, ki jih obravnavajo na kliničnem oddelku, ima sicer lažje poškodbe, nekateri tudi samo praske. Takšne bi po Cimermanovih besedah z lahkoto oskrbel osebni zdravnik in s tem razbremenilo delo na travmatologiji. "Predvsem pa bi se razbremenilo delo, če bi dobili novo urgenco," je opozoril.
Cimerman poudarja, da dobro oskrbljena travma pomeni tudi bistven prispevek za proračun, saj se s tem manjša invalidnost in umrljivost ljudi v najbolj produktivni dobi življenja. "Vložki v to področje se še kako splačajo. Druge evropske države z izjemo Slovenije so to že zdavnaj ugotovile," je dejal.
Ob svetovnem dnevu travme pa vsem ljudem svetuje: "Karkoli delaš, delaj z glavo. Tudi najbolj banalna stvar, kot je kolesarski izlet, se lahko ob lahkomiselnosti konča s paraplegijo."
