»V Sloveniji najmanj trem ženskam na dan zdravniki povedo, da imajo raka na dojki, statistični podatki pa kažejo, da bolezen znotraj Evropske unije še vedno narašča,« poudarja predsednica združenja za boj proti raku dojke Europa Donna Mojca Senčar. Razloga za preplah ni, vendar pa bi se morala vsaka ženska že v najstniških letih zavedati, kateri dejavniki poleg spola so ključni za pojav raka na dojki, in poskrbeti, da tveganje zmanjša, kolikor se le da.
Dejavnike, ki vplivajo na pojav raka na dojki, lahko delimo v dve preprosti kategoriji: na tiste, na katere lahko vplivamo, in na tiste, ki so odvisni od dednosti oziroma genskega zapisa.
S preprostim genskim testom lahko tudi pri nas že preverite, ali ste nosilka okvarjenega gena BRCA1 ali BRCA2, seveda le samoplačniško. Cene testa se gibljejo okrog 200 evrov. Če je rezultat pozitiven, se je treba zavedati tako tega, da to še ne pomeni, da boste za rakom na dojki zagotovo zboleli, kot tudi dejstva, da je v tem primeru še bolj pomembno, da se posvetite preventivi, živite zdravo in si redno pregledujete dojke.
Dobri ali slabi geni
V prvi kategoriji smo že omenili najpomembnejšega (spol), poleg njega pa imata odločilen vpliv tudi starost (tveganje s starostjo narašča, hitreje po 50. letu) in okvarjeni geni. »Od 5 do 10 odstotkov žensk je nosilk okvarjenega gena BRCA1 ali BRCA2. Te zbolevajo pred 50. letom,« pojasnjuje Senčarjeva. Najbrž ste v zadnjem letu zaradi ameriške filmske zvezdnice Angeline Jolie, ki si je ob odkritju, da je nosilka okvarjenega gena, preventivno odstranila obe dojki, o teh zloglasnih mutacijah omenjenih genov že slišali. Med dejavniki tveganja, na katere se žal ne da vplivati, sta tudi prvi pojav menstruacije in začetek menopavze. Ženske, ki so menstruacijo dobile zelo zgodaj (pred 11. letom), imajo večje tveganje za raka na dojki, prav tako to velja za ženske, ki so v obdobje menopavze vstopile pozneje od povprečja (oziroma so izgubile menstruacijo po 50. letu starosti). Večjo možnost za pojav raka imate tudi, če gre za družinsko nagnjenje oziroma so za njim zbolele vaše sorodnice v prvem kolenu, torej mama ali sestra.
Prave ali napačne izbire
Na srečo pa lahko na veliko dejavnikov, ki spodbudijo nastanek raka na dojki, vplivate tudi sami z drobnimi, a pomembnimi odločitvami, ki jih sprejemate vsak dan. Na prvem mestu je odločitev za zdrav življenjski slog, ki vključuje uravnoteženo prehrano in redno gibanje, poudarja Senčarjeva. Na krožniku naj se znajde čim več svežega sadja in zelenjave ter čim manj rdečega mesa, slabih maščob in sladkorja, na vašem urniku pa naj bo vsaj nekaj dni na teden čas za vadbo. Bistvena je tudi skrb za primerno telesno težo, ki je zaradi nastajanja hormona estrogena v maščobnem tkivu še posebej pomembna po menopavzi, ter izogibanje alkoholu in nikotinu. Recept za čim boljšo obrambo proti raku je torej nadvse preprost, njegov stranski učinek pa je boljše počutje. Pravzaprav nimate česa izgubiti.
Kaj pa hormoni?
O tveganjih jemanja hormonske kontracepcije je bilo že veliko povedanega in tudi na področju raka na dojki tabletke niso popolnoma nedolžne. Na srečo so ženske v času jemanja hormonske kontracepcije deležne le zmernega povečanja tveganja za nastanek raka na dojki, večjo nevarnost pa predstavlja nadomestno hormonsko zdravljenje težav, ki jih prinaša menopavza. To tveganje za pojav raka poveča, odsvetuje pa se ga predvsem ženskam, ki so raka na dojki že prebolele.
Porod in dojenje varujeta
Ženske, ki niso nikoli rodile, in tiste, ki so rodile po 35. letu starosti, so izpostavljene večjemu tveganju za pojav raka dojke kot tiste, ki so rodile prej. Pomemben zaščitni učinek ima tudi dojenje, saj zmanjša tveganje za nastanek bolezni.
Samopregledovanje in obisk zdravnika
K nadzorovanju dejavnikov tveganja spada tudi redno samopregledovanje dojk, pri katerem lahko hitro zaznamo, kadar se tveganje iz odstotkov na papirju spremeni v dejansko zatrdlino na dojki. Prav zgodnje odkrivanje rakavih sprememb je bistveno, saj se odstotek uspešnega zdravljenja te bolezni zaradi napredka pri medicini zadnja leta veča, kljub temu pa ozaveščenost o pomembnosti samopregledovanja še vedno ni dovolj visoka. »V Sloveniji niti 50 odstotkov žensk ne obišče zdravnika, ko je bolezen še omejena na dojko,« pravi Senčarjeva, ko pa zdravnika vendarle obiščejo, se pogosto srečujejo z nerazumevanjem zdravstvenega osebja. »Mlade ženske velikokrat povedo, da jih stroka ne jemlje resno, a če na dojki najdete spremembo, ki vztraja, morate vztrajati pri tem, da jo zdravnik pregleda in da ste deležni ustrezne obravnave,« opozarja strokovnjakinja. Ne pustite se odgnati, saj bo ob naslednjem obisku za uspešno zdravljenje morda že prepozno, pa čeprav bi vas takrat končno jemali resno.
»Ni res, da za rakom dojke zbolevajo le starejše ženske. Spomnim se primera, ko je za rakom na dojki zbolelo sedemnajstletno dekle.«
Brez strahu
Naj vas naštevanje vseh dejavnikov tveganja, med katerimi jih vsaka ženska lahko odkljuka vsaj nekaj, ne prestraši, saj je namen ozaveščanja ravno nasproten temu: pokazati, koliko lahko vsaka ženska naredi za to, da bi bila čim bolj zdrava. Dejstvo je, da lahko za preventivo sami naredite ogromno. Če vas nekateri dejavniki, ki jih ne morete nadzorovati, uvrščajo med tiste z visokim tveganjem, je še bolj pomembno, da čim bolj zmanjšate tveganje tam, kjer ga lahko. Pojav raka je vedno kombinacija različnih vzrokov in navsezadnje vam tudi prisotnost okvarjenih genov ne napoveduje, da boste raka zagotovo imeli. Zato kar pogumno spoznajte sovražnika in se oborožite za boj, saj je to največ, kar lahko storite. In prav lahko se zgodi, da boste uspešni.
