Zdravje

Zmotna prepričanja o eboli

R.T.
12. 10. 2014, 11.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Pred dnevi je v bolnišnici v teksaškem Dallasu za posledicami ebole umrl Thomas Eric Duncan. Ta je sredi septembra prispel iz Liberije, nekaj dni pozneje pa so se pri njem pojavili simptomi okužbe s smrtonosnim virusom. Novico je v Združenih državah Amerike pričakovano pospremila panika, četudi je le malo verjetno, da bi tam lahko prišlo do izbruha.

Reuters

Objavljamo nekaj mitov o eboli, ki po mnenju strokovnjakov po nepotrebnem širijo strah.

Smrtnost ebole je 100-odstotna

Smrtnost bolezni je izredno variabilna. Tokrat je smrtnost okoli 60-odstotna, kar pa ni odraz slike, ki jo prikazujejo nekateri mediji.

Ebole ni mogoče nadzirati

Virus je v skoraj štiridesetih letih izbruhnil 25-krat. V veliki večini primerov so epidemiologi in lokalni zdravniki bolezen hitro zamejili, včasih brez izgube življenja. V nobenem obdobju ni ebola postala endemična v regiji, kjer je izbruhnila. Virus je mogoče nadzirati, dokler so za to na voljo sredstva.

Bolniki vedno krvavijo

Čeprav je podoba bolnika, ki umira v reki krvi, postala neločljiv del dojemanja ebole, okužba sprva bolj spominja na primer gripe. Postopoma lahko nastopijo diareja, slabost, bruhanje, bolečina v mišicah in vročina. In čeprav pride do notranjih krvavitev, zunanje niso pravilo.

Preživeli vas lahko še vedno okužijo

Virus sicer v semenu ostane prisoten do treh mesecev, zato pa toliko hitreje izgine iz krvi. Dlje se obdrži v materinem mleku – vsaj tri mesece.

Širi se po zraku in je zelo nalezljiva

Da se virus začne širiti po zraku, je potreben kar precejšen preskok. V primeru ebole je to le malo verjetno – bržda zato, ker ni najbolj prilagodljiv virus. Napram virusom kot je gripa, ki se širijo po zraku, ebola ubije preveč bolnikov in ima prekratek rok nalezljivosti, da bi zmogla potreben evolucijski preskok. Z drugimi besedami: ravno tisto, kar jo dela tako strašno, je razlog, da se ne bo znašla v zraku. Ebola se tako širi samo s stikom s telesnimi tekočinami bolnika, kot je na primer znoj, slina, kri, iztrebki in podobno.

Bolj nevarne bolezni od ebole ni

Z ebolo se ni za šaliti: v Zahodni Afriki je do sedaj umrlo 3.500 ljudi. Vendar pa letno zaradi gripe umre 50.000 ljudi; ošpice vsako uro pokončajo 14 ljudi; 760.000 otrok, mlajših od pet let, letno umre zaradi diareje. Strokovnjaki zato pravijo, da je ebola zelo nizko na seznamu nevarnih bolezni.

Za vse je kriva Svetovna zdravstvena organizacija

SZO ni bila imuna na finančno krizo, zaradi česar je bilo potrebno zmanjševanje proračunskih sredstev za približno 800 milijonov evrov. Epidemiološko osebje je bilo oklesteno za 35 odstotkov, izgubili so tudi 50 odstotkov financiranja. Strokovnjaki zato menijo, da so pravi krivci vlade, katerim globalno zdravje ni prioriteta.

»Uvažanje« okuženih bolnikov je nevarno

Tvegani so le bolniki, ki o svojem zdravstvenem stanju lažejo. Sicer gre za postopek, kjer stvari niso prepuščene naključju. Velja pa omeniti, da bi sredstva za prevoz lahko namenili oskrbi bolnikov v Afriki.

Za boj z ebolo so potrebna posebna čistila in sanitarni materiali

Kot pravijo strokovnjaki, so dovolj že voda, milo in belilo. Ni sporno pomanjkanje specializirane opreme v Afriki, temveč sploh kakršne koli opreme oziroma materialov.

Slana voda, surova čebula, kondenzirano mleko in druga posebna živila nudijo zaščito

Ta mit se širi predvsem v Zahodni Afriki – v skupnostih, ki se povsem razumljivo skušajo na vse kriplje zaščititi pred ebolo. Čeprav lahko uravnotežena prehrana utrdi bolnikov imunski sistem, čarobne zaščite ni, razen že nevarno zapoznelega cepiva.

Ebola ni globalni problem

Medtem ko so številna tveganja zapretiravana, vseeno gre za problematiko, ki terja globalno pozornost – od dobave pomoči pa do razvoja cepiva. Po besedah strokovnjakov je le malo verjetno, da se bo razširila po svetu, a strokovnjaki že opozarjajo, da škode v Afriki ne bo lahko popraviti.