Prostorna hiša se počasi polni z novo prisotnostjo, ki narašča iz dneva v dan. Odejica na kavču, na tleh lupinica za prevažanje v avtu, steklenička na kuhinjskem pultu. Neznatni, majhni predmeti, ki pa v srži spreminjajo prostor – domovanje para srednjih let postaja dom mlade družine. V hiši je toplo in v zraku je vonj po dojenčku: po materinem mleku in otroških kremah. Mali David tišči glavico k dojki in zadovoljno cmoka, ko vleče vase hranilno tekočino. Da so vsi dojenčki lepi, je laž, ki si jo je človeštvo izmislilo, da bi zaščitilo nečimrne starše – a pri njem ni treba lagati. Dete je zdravo, čvrsto in sijoče kot jurček po jesenskem dežju. Pije in polni svoj želodček, človek narašča v prostor in čas. Melita Slavič ljubeče poboža sinka po glavici, se nasmehne.
Ko je iz domače Velike Polane še tretjič in zadnjič odšla na klinični oddelek za reprodukcijo v UKC Maribor, je imela 45 let; to je bilo oktobra 2023. V bolniški sobi je čakala na rezultate punkcije skupaj z dvema ženskama enake starosti. Za vsako izmed njih se je poskus izkazal za brezplodnega. »Ginekologinja, ki je izvajala punkcijo, nam je povedala, da nobena izmed nas ni proizvedla niti ene same uporabne celice.« Z drugimi besedami, stvariteljska peč naj bi dokončno ugasnila. Ena od žensk se je povsem zlomila; jokala je tako, da bi še kamenje pritegnilo. Tedaj sta se s partnerjem odločila, da nima več smisla poskušati. »V tistem trenutku me je prešinilo, da to mrcvarjenje lahko ženski povzroči veliko škode,« pove Joško.
Ženska se lahko izpolni na različne načine
Biti ali ne biti mati; za marsikatero žensko to ni vprašanje. Želja po nadaljevanju vrste je lastna vsem živim bitjem, sposobnost porajanja novega življenja pa je najmogočnejša izmed moči. Marsikatera že kot deklica sanja o lastnem otroku, tiste, ki niso docela odločene, pa začne družba že kmalu neusmiljeno priganjati. Biti ali ne biti ženska; kaj to sploh pomeni? Melita Slavič dvigne pogled od dojenčka na svoji dojki in se zamisli. »Ko sem opustila vse upanje na materinstvo, sem sveto trdila, da sem lahko srečna in zadovoljna, tudi če ne bom imela otroka. In veste kaj? Še danes verjamem, da bi res lahko bila. Ženska se lahko uresniči na različne načine: skozi kariero, umetnost, delo za skupnost …«
Če ne gre, pač ne gre. A če bi lahko izbirala in če bi šlo vse po sreči, bi rodila že nekje okoli tridesetega leta. Pa ni šlo. Moški, s katerim je bila tedaj poročena, ni bil pravi zanjo. Kot se običajno zgodi, je potrebovala leta, da je prišla do tega spoznanja. Dragocena leta iztekajoče se plodnosti – zgodba številnih žensk, ki so jim leta ukradli napačni moški. Ko je spoznala pravega, jih je štela že 42. Z Joškom sta poskušala, a narava se ni uklonila; po dveh spontanih splavih sta se odločila za umetno oploditev. Sodobna medicina zmore marsikaj, a Meliti Slavič na napačni strani štiridesetih ni več mogla pomagati.
Ginekologinja je dvignila začudeni pogled
Zanimivosti
Priložnost: V štirih dneh brezplačno do hipno diplome - delavnica, ki vas bo navdušila!
Roditi pri 46, je to res tako nenaravno? Včasih v parku vidiš ostarelega človeka, ob katerem skače in žubori otrok, ki mu pravi ati ali mami. Po drugi strani pa sem nedavno slišal za žensko, ki je postala babica, ko je štela 36 let, torej desetletje manj od Melite Slavič. Toda ko jo vidim z njenim Davidom, se vsi pomisleki razblinijo. Žari kot mehka orehovina v soju sveče – žar ženske, ki je nedavno rodila. Ne vem, verjetno bo nekaj s hormoni, a tako je. Melita Slavič, vitalna Prekmurka, ima pogled človeka, ki se veseli, da najboljše šele prihaja. Pred mano sedi mamica, mlada v svoji življenjski drži.
Nekje med drugo in tretjo neuspešno punkcijo v Mariboru je obiskala bioenergetika Stanka Filipiča. Ta se je namenil spet pognati reproduktivne mehanizme njenega izčrpanega telesa z neznano silo, ki naj bi prek njegovih dlani pomagala že mnogim ženskam s podobnimi zgodbami. Po petih ali šestih seansah ji je zatrdil, da bo rodila zdravega dečka. A sodba zdravnice iz kliničnega centra je bila neusmiljena. Sprijaznjena s svojim položajem je Melita torej opustila misel na otroka in se osredotočila na druge načine, s katerimi bi si osmislila življenje. In njena ženskost je počasi prehajala. Do marca se je mesečno perilo praktično ustavilo in čutila je, kako jo zapuščajo moči. Rak materničnega vratu, je posumila ob simptomih. Julija je šla k svoji ginekologinji in ta ji je pojasnila, da se pač začenja mena. Za vsak primer pa jo je še temeljito preiskala. In ko ji je delala ultrazvok maternice, je zdravnica nenadoma dvignila pogled. »Pa kaj vi veste, da boste kmalu rodili?!«
Upanje onkraj zmogljivosti uradne medicine
David je prijokal na svet v porodnišnici v Postojni pod rokami eminence slovenskega porodničarstva Aleksandra Merla, ki je opravil carski rez. Kot so že pred tem pokazali vsi testi, je bil deček povsem zdrav in običajno razvit. »Ni besed, s katerimi bi opisala svoje občutke,« se spominja Melita. »Doktor Merlo ga je položil na tisto pregrinjalo in tedaj sem ga prvič zagledala. Zajokal je in sestra mi ga je prinesla k obrazu; ob zvoku mojega glasu se je pomiril. Jaz pa sem mu kar nekaj gučila – kaj, še sama ne vem.« Zasmeje se z zvonkim glasom in poboža sinka. Joško ju molče opazuje; širokoplečemu možaku s prijaznim nasmehom se v temnih modrih očeh zasvetijo solze. Nekaj trenutkov nihče ne spregovori. Nakar tišino pretrga dojenčkovo prdenje; sočasno se zasmejemo, kot bi bili v pocukrani humoristični seriji.
Melita in Joško ne potrebujeta pozornosti. Ne slabe in ne dobre. Imata vse, kar si želita. Odejica na kavču, na tleh lupinica za prevažanje v avtu, steklenička na kuhinjskem pultu … In David v naročju. Odločena sta biti dobra starša otroku, ki je prvovrstni čudež. Stanko Filipič je govoril resnico. Ko ga je Melita poklicala z novico, da je noseča, ji je presrečen razkril, da je vse te mesece še vedno deloval zanjo na daljavo. Prepričana je, da ji je pomagalo le to – saj je vendar vse drugo odpovedalo. Konec koncev tudi ginekologinje iz Murske Sobote, pa tudi iz drugih koncev države napotujejo k njemu ženske, nad katerimi je medicina obupala. Mnoge se tudi obračajo na Melito Slavič in jo prosijo za stik z bioenergetikom. »Če bo objava naše zgodbe pripomogla, da bo vsaj ena ženska, ki zdaj ne more zanositi, postala mamica, sva izpolnila svoj namen,« v en glas skleneta novopečena starša iz Velike Polane.
Več podobnih zanimivih vsebin preberite v novi izdaji revije Jana
