Agronomka Fanči Perdih je poznavalka biodinamične pridelave, svetovalka za ekološko zelenjadarstvo in ustanoviteljica slovenske ekološke semenske hiše Amarant, v reviji Jana pa nas vsak teden preseneča z odlično razlago načrta del na vrtu, ujetega v ritem narave za prihajajoči teden, ki ga razbere iz setvenega priročnika po Mariji Thun.
Ta skriva toliko modrosti, znanja, skrivnosti in namigov, da bi se človek za to moral posebej izobraziti. Fanči se smeji, da se je prebila do drugega razreda in da zna morda razbrati polovico vsega zapisanega. Ker se je v ritme narave tako zelo poglobila, so njena predvidevanja neverjetno točna in jih vsi tisti, ki obdelujejo svoje vrtičke, komaj čakajo. Zato smo jo povprašali, kako ji to uspeva in kaj ugotavlja za prihodnje leto.
Pokojna nemška biodinamična svetovalka Marija Thun je začela setveni koledarček leta 1962 izdelovati na podlagi lastnih opažanj, astrologije in idej antropozofa Rudolfa Steinerja o biodinamičnem kmetovanju. »Biodinamiki ga uporabljamo za delo na vrtu in njivah, za delo z rastlinami in živalmi. Pomaga nam spremljati razmere v naravi, ki jih sicer ne zaznamo ali prepoznamo. V priročniku pa iz postavitve Lune in planetov v povezavi z ritmi narave razberemo trenutno stanje. Premikanje planetov v našem Osončju pred zodiakom spreminja položaje na Zemlji in vsaka sprememba je impulz za novo spremembo,« pravi Fanči.
Ali res deluje
»Ena izmed večjih napak je bila, da sem zalistnike paradižnika obirala na dan za list in se tako prvič srečala z glivicami, ki so zelo aktivno napadle moje paradižnike.«
Ko se je prvič srečala s setvenim priročnikom, jo je zanimalo, ali res deluje. »V svojem vrtu sem poskušala delati čim bolj po navodilih, ki sem jih razbrala kot nepoznavalka. Prvo leto sem ugotovila, da sem glavnino del opravila v nepravem času, ker sem šele zvečer ugotovila, kaj bi morala delati tisti dan. Ena izmed večjih napak je recimo bila, da sem zalistnike paradižnika obirala na dan za list in se tako prvič srečala z glivicami, ki so zelo aktivno napadle moje paradižnike.«
»Ko sem takrat vprašala izkušene biodinamike, kaj sem naredila narobe in kako si lahko pomagam, so mi odgovorili, da se oni s tem ne ubadajo, ker če se držijo koledarja, s tem nimajo težav. Meni ta razlaga ni bila dovolj. Zanimalo me je, zakaj se je to zgodilo in kako lahko tako napako popraviš, saj smo vsi zmotljivi.«
»Tako sem spoznala, da se moram organizirati drugače. V priročnik sem naredila načrt za prihodnji teden in si ga postavila na nočno omarico, da sem naslednji dan, preden sem šla v službo, pogledala, kaj bom delala tisti dan. Tako sem ujela ritem in dohajala dela po svojem načrtu. Ker so se rastline dobro odzvale na novo organizacijo in delo v pravilnih ritmih, sem imela kar naenkrat vse gredice obdelane. Ugotovila sem, da se moram vsak dan ukvarjati samo s tistim delom vrta, ki sem ga morala obdelati v ritmu, aktivnem za tisti dan.«
Začela je kopati globlje
Ker pa kot svetovalka za semensko pridelavo in strokovnjakinja pri Amarantu preverja vse reklamacije semen, je s setvenim priročnikom pomagala ugotavljati, kdaj so sejali semena tisti, ki so jih reklamirali, in zakaj jim setev ni uspela.
»Ugotovila sem, da so nekatera obdobja uspešnejša kot druga, zato sem začela podrobneje brati vso dostopno literaturo društva Ajda, pomagala pa sem si tudi s predavanji z več obiskov svetovnega kongresa biodinamike v Dornahu v Švici. Ugotovila sem, da Luna ni edina, ki vpliva na razmere v našem vrtu. Z raziskovanjem astrologije sem se učila tudi o ritmih planetov, ki se poleg Zemlje vrtijo okoli Sonca. Planeti zares vplivajo na spremembe vremena in posledično na rast in odzivnost naših rastlin. Vsak planet je povezan s svojim elementom, in ko se vrti okoli Sonca, je, gledano z Zemlje, pred nekim ozvezdjem (12 ozvezdij zodiaka, ki po trije delujejo z impulzom: toploto, vodo, zemljo in zrakom); ozvezdje okrepi vpliv energije tega planeta ali jo oslabi.«
»Najbolj seveda vpliva Luna, ki nam je najbližja, za njo Sonce, potem pa vsi planeti. Če je toplotni Merkur pred toplotnim ozvezdjem Ovna, Leva ali Strelca, se njegova moč toplote podvoji. Takrat lahko računamo, da bodo dnevi topli. Če se to zgodi januarja, bo namesto minus pet plus pet stopinj, avgusta pa trideset stopinj namesto dvajset. Če pa je toplotni Merkur pred zemeljskim ozvezdjem Device, Bika ali Kozoroga, njegova toplota oslabi. V tem orkestru sedem planetov, v sodelovanju s Soncem in Luno, tekmuje, kdo bo koga preglasoval.«
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Mokro in hladno
Kaj lahko na svojem vrtu naredimo že januarja? Januarja lahko posejemo za sadike solate, kapusnice, kakšen peteršilj in čebulo, v drugi polovici januarja, ko bo Sonce pred Kozorogom, pa lahko že na prosto sejemo korenček. To so delale že naše stare mame, ko so okrog pusta sejale korenček v žito, najraje v sneg, da so bile vrste ravne.
Prav zato vsako leto pregleda nov setveni priročnik, da vidi, kako se v tistem letu gibljejo planeti. »V letu 2025 je ogromno planetov kar precej časa pred vodnim ozvezdjem, zelo kratek čas pa so pred toplotnimi ozvezdji, zato lahko na splošno rečemo, da bo leto mokro predvsem spomladi in hladno. Glede na to lahko torej načrtujemo, da bomo na vrtu uspešni, če se bomo prilagodili, tako da bomo sadili listnate rastline (predvsem cvetača in zelje bosta v tem letu lepše delala, saj ne marata temperatur, višjih od 25 °C) ter korenovke, od plodovk pa grah, bob in fižol, ki poleti ne marajo preveč vročine in bodo veseli vlage ter ne preveč visokih temperatur.«
»Zgodaj spomladi (začetek marca) začnemo z bobom in grahom, po 10. maju (ko se Merkur prestavi pred toplotno ozvezdje Ovna in pride toplota v tla) pa s fižolom. Za občutljive paradižnike bomo raje načrtovali sajenje v loncih ali rastlinjakih. Zaradi veliko dežja se utegne zgoditi, da jih bodo na prostem sicer napadle bolezni. Če želimo čim bolj zdrave sadike paradižnika, ga moramo saditi takrat, ko je Sonce pred svetlobnim ozvezdjem Vodnarja, od srede februarja do enajstega marca. Sodelavci Marije Thun so namreč s primerjalnimi posevki ugotovili, da bo paradižnik, če ga sejemo, ko je Sonce pred vodnim ozvezdjem Rib, torej od dvanajstega marca, občutljivejši oziroma dovzetnejši za bolezni.«
Kako se bo začelo leto?
»V januar vstopi Merkur pred vodnim ozvezdjem Škorpijona, sedmega januarja se postavi pred toplotnega Strelca in tam ostane skoraj do konca meseca, kar pomeni, da bo začetek januarja sorazmerno topel, temperature se bodo vrtele okoli ničle. Do 18. januarja je tudi Sonce pred toplotnim ozvezdjem Strelca, kar pomeni, da skupaj z Merkurjem skrbita za to, da je sorazmerno toplo.«
»V drugi polovici meseca pa se pred zemeljskega Kozoroga najprej postavi Sonce, potem pa še Merkur, kar pomeni, da bo konec meseca in začetek februarja bistveno hladneje kot na začetku januarja. To bo najhladnejši del leta, nočne temperature lahko sežejo tudi pod –10 °C. 12. februarja se Merkur prestavi pred svetlobno ozvezdje Vodnarja, 26. februarja pa pred vodno ozvezdje Rib, kjer sta od konca januarja že vodni Mars in Venera.«
»Trije planeti, ki najbolj vplivajo na vreme, se bodo združili pred vodnim ozvezdjem, zato lahko pričakujemo kar precej padavin (glede na letni čas in pomanjkanje impulza toplote si lahko obetamo sneg). V marcu sta Merkur in Venera ves mesec pred Ribami, 10. marca pa se jima pridruži še toplotni Saturn. Če pa so planeti retrogradni, torej gredo nazaj, je impulz še okrepljen. Ker bodo ti planeti kar tri mesece pred Ribami, sicer ne bo vseskozi deževalo, za kar bo poskrbela Luna pred svetlobnimi ozvezdji, zato bomo za delo na vrtu izkoristili vsak sončen dan. Toplotni Merkur bo 10. maja stopil pred toplotnega Ovna. Marija Thun pravi, da pride takrat toplota tudi v tla in je primeren čas za sajenje plodovk.«
Kaj pa naprej? »Tudi poleti bo veliko dežja, stalnega toplega poletja v tem letu ni pričakovati,« pravi Fanči. »Še najstabilnejše in najtopleje bo poleti v drugi polovici avgusta in prvi polovici septembra, ko bo toplotni Merkur končno pred toplotnim Levom. 15. septembra pa se tako Sonce kot toplotni Merkur prestavita pred zemeljsko Devico in že bo tu jesen, ki vseeno utegne biti sončna, saj vodnega vpliva ne bo toliko kot spomladi, tako da tudi jeseni raje vzgajajmo listnate rastline in korenovke, ki jim tako podnebje bolj prija. Natančnejša navodila o pravih terminih setve posameznih rastlin pa boste lahko vse leto prebirali v Janini rubriki Ujemimo ritem narave.«
Obstajajo posebnosti
Glede na to, kako pozorno prebira setveni priročnik, lahko točno predvidi položaj, ki vpliva na rast rastlin. »Če ugotovim, da neko stanje malo odstopa od tistega, kar sem predvidela, pogledam, kaj je bil vzrok za to. Predstavljala sem si recimo, da je takrat, ko so Luna ali planeti pred zemeljskim ozvezdjem, vedno hladno. Vendar to ne drži vedno. Sonce in Zemlja delujeta z zemeljskim elementom in takrat, ko so dnevi lepi, je Sonce tisto, ki greje; kadar Sonca ni, se ohladi. Ko so svetlobni planeti pred zemeljskimi ozvezdji, je čez dan sončno in toplo, zvečer pa se bistveno ohladi. Tako delujejo Venera, Jupiter in Uran, ki so to jesen pred zemeljskim ozvezdjem združili moč in preglasili vodni Mars kljub 'jokerju' pred vodnim ozvezdjem Raka.«
»Na kaj vpliva, če je Venera pred zemeljskim ozvezdjem? Čez dan je svetlo in sončno, fotosinteza je v polnem razmahu, zvečer pa sončna toplota izgine, noči so hladne, temperaturne razlike med dnevom in nočjo so lahko tudi do 15 stopinj. Takrat rastline molekul sladkorja ne morejo transportirati v preostale dele rastlin, zato ostanejo v listih, in takrat pridejo problem reševat uši. Zato svetujem, da takrat, ko je Venera pred zemeljskim ozvezdjem, rastline škropimo s koprivnim čajem, ki rastline spodbuja, da snovi pretočijo po rastlini.«
Planeti so v orkestru
»Primorska, Štajerska, Gorenjska imajo glede vremena svoje specifike, kar pomeni, da se spremembe položajev planetov nekje odražajo malo bolj v eno ali malo bolj v drugo smer.«
Fanči setveni koledar za našo revijo razlaga že kakih pet let in odzivi na to rubriko so zelo dobri. »Ljudje me dostikrat razočarano kličejo, kadar mi kakšen teden ne uspe oddati članka. Žal težko napišem članek dosti vnaprej, ker vedno startam iz trenutnega stanja. Če bi pisala članek še kakšen teden vnaprej, bi bila odstopanja lahko bistveno večja.«
Poleg razlage setvenega koledarja v rubriki Ujemimo ritem narave zapiše, kaj je v tistem tednu dobro narediti na vrtu tudi glede na vrtnarsko prakso, za kaj je čas idealen, kaj začeti in kaj je zadnji čas storiti, da bomo še uspešni. V zapisu združuje biodinamiko in znanje iz svoje vrtnarske prakse.
Navajena je že, da jo ljudje iz njene okolice nenehno sprašujejo za nasvete, tako da je njeno strokovno delo močno prepleteno tudi z njenim zasebnim življenjem. »Je pa res, da v istem ritmu živijo tudi moji domači, razumejo me in podpirajo.« Ko pa jo vprašajo za vreme, se nasmeji in odvrne, da so planeti pač v orkestru in da je veliko odvisno od tega, ali v občinstvu sediš na levi ali desni strani. »Primorska, Štajerska, Gorenjska imajo glede vremena svoje specifike, kar pomeni, da se spremembe položajev planetov nekje odražajo malo bolj v eno ali malo bolj v drugo smer. Kadar so položaji nestabilni, je tako, kot bi dal glasbila v roke otrokom, ki potem godejo vsak po svoje. Če pa so planeti uigrani, je tako, kot bi poslušal filharmonični orkester.«
