Člani naše odprave Špizza – naj picerija Slovenije smo obiskali že lepo število picerij. Kakšnih 30 med tistimi, ki so na naših tleh zagotovo vredne obiska, smo vam jih tudi opisali in predstavili.
Preden začnemo z naslednjim krogom predstavitev kakovostih picerij na naših tleh, poglejmo še malo čez planke. Torej, kakšno je stanje s picami v naši soseščini.
Podali smo se onkraj nekdanje železne zavese, v deželo, ki ji ne bi pripisali kakšne posebne ljubezni do italijanske hrane. Tudi zato, ker imajo svojih izjemnih dobrot v izobilju. Ne, nismo šli na Madžarsko.
Pot nas je vodila prek Avstrije mimo Gradca skozi Dunajsko novo mesto in naprej skozi Železno prav do Bratislave na Slovaškem. V državi, ki ji Slovaki pravijo Slovensko.
Eden od naših članov je namreč med nekim poslovnim obiskom slovaške prestolnice opazil nenavadno veliko število italijanskih restavracij in picerij. Namnožile so se v zadnjih dveh desetletjih, saj jih tam na prelomu tisočletja tako rekoč še ni bilo.
Kaj je temu botrovalo, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti. A dejstvo je, da so Slovaki precejšnji sladokusci, ki radi pogledajo čez mejo in so odprti za nova spoznanja.
Vredno je izpostaviti, da je slovaška narodna kuhinja precej krepke narave, osredotočena na meso, sir, krompir … Zato je večina tamkajšnjih picerij to italijansko delikateso nekoliko prilagodila lokalnim okusom. Nič nenavadnega ni pica, obložena s trdo kuhanimi jajci. Ali ocvirki. Ali kombinacijo obojega.
Ampak med obilico picerij v Bratislavi izstopata dve, ki se držita ortodoksnih smernic izvirne pice. Le Due Sicilie in Basilico – Da Alfonso. Obe ponujata pice napolitanskega sloga. Ampak precej bolj prepričljiva je Basilico. Odpravili smo se torej k Alfonsu.
Bila je sreda ob 17:30, zadnji teden novembra, in za rezervacijo mize za dva se je bilo treba precej potruditi. K Alfonsu namreč zahajajo vsi resnejši ljubitelji pice in nekaterih drugih italijanskih dobrot.
Vas zanima, kaj smo tam doživeli?
Nadaljevanje preberite na portalu Dober tek.
