Ledeno hladen zrak, moker asfalt, gola drevesa in vsepovsod ena sama sivina – ko zima pokaže svojo neprijetno plat, hrepenimo po toplem in prijetnem domu. Migetajoča svetloba svečk in prijetni vonji izboljšajo naše razpoloženje, svet pa je nenadoma videti povsem drugačen. To so vedeli že stari Egipčani, ki so pridobivali eterična olja iz cvetov, listov, semen in korenin. Danes za tem stoji cela industrija, ki želi z dišečimi svečkami prodreti do naših notranjih čutov.
Naš čut za vonj je tesno povezan z limbičnim sistemom – predelom možganov, v katerem se predelujejo čustva.
Vonji vplivajo pozitivno na naše počutje
Dišeče svečke lahko za nas storijo še veliko več, kot le razširjajo prijeten vonj. Vonji namreč v nas prebudijo neposredna občutja. Naš čut za vonj je namreč tesno povezan z limbičnim sistemom – predelom možganov, v katerem se predelujejo čustva. Eterična olja v dišečih svečkah že po nekaj sekundah izboljšajo naše počutje. Lahko nas razvedrijo, sprostijo, poživijo ali pa popeljejo v sanjarjenje – odvisno od vonja.
Vsaka aroma deluje drugače
Nežen sivkin vonj pomiri živce in blaži lažje depresije. Sproščujoče delujeta jasmin in kamilica. Vonj vrtnic izboljša razpoloženje, sandalovina in ylang-ylang pa spodbujata strast. Mandarina, grenivka in limona poživijo telo in duha, okrepijo koncentracijo in delujejo osvežilno.
Topel vonj pomaranče sprosti mišice in stimulira žlezo, ki proizvaja spalni hormon melatonin, ki upravlja naš ritem spanja. Aroma pomaranče se pogosto uporablja tudi kot pomoč pri tem, da zaspimo. Vonj in prostor sta zelo individualna izbira in odvisna od priložnosti. V kuhinji pa denimo ne bi smeli nikoli uporabljati cvetnih vonjev, ker niso v harmoniji z vonji po hrani.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Veselje bo tako še posebej dolgotrajno
Ob nakupu boste vonj najbolje zavonjali tako, če boste s prstom drsali po površini sveče. Pri prvem prižiganju naj svečka gori toliko časa, dokler se ne stopi vosek vse do roba kozarčka. Nasprotno bo ta rob ostal, svečka pa bo gorela le v sredini. Pri velikih dišečih svečah lahko to traja tudi nekaj ur.
Pomembno je tudi, da redno strižete stenj (na približno 1 cm). Predolg stenj namreč povzroči kadeč se dim, pri prekratkem pa ne bo lepega ognja. Če ne želite imeti odprtega ognja v hiši, lahko posežete tudi po difuzerjih. Ti denimo razširjajo vonj enakomerno po vsem prostoru. Izbira je seveda odvisna od časa dneva, oboje pa poskrbi, da si v vsakdanu malo oddahnemo.
Priporočamo previdnost!
Nikar ne kupujte zelo poceni sveč! To so večinoma parafinske sveče iz petroleja, ki med gorenjem sproščajo zdravju škodljive substance. Preverite, ali sploh prenašate vonj, kajti mnogo vonjev velja za močne alergene. Posledica so lahko glavoboli, utrujenost in srbenje kože. Ob nakupu bodite pozorni na naravne sestavine. Do okolja prijazna alternativa so sveče iz čebeljega in sojinega voska.
Dišečo svečko lahko naredite tudi sami
Doma narejene dišeče svečke so vedno tudi sijajno darilo. Nad vodno kopeljo enostavno stopite ostanke pogorelih sveč in z vilicami odstranite stenj. Nato dodajte nekaj kapljic eteričnega olja po svoji izbiri in ga dobro zmešajte z voskom. Nikar ne uporabljajte parfuma, ker je ta iz umetnih sestavin in lahko med gorenjem oddaja škodljive vonje. Vosek nato zlijte v model (na primer iz stekla, cvetlični lonček). Preden se strdi, vanj v sredino vtaknite stenj. Ko se svečka strdi, jo lahko vzamete iz modla. In doma narejena dišeča sveča je končana!
