Vračal se je domov z dela na rimskem letališču, kjer je bil član tehničnega osebja. Zaradi naleta avtomobila in hudih poškodb je izgubil zavest. Ko se je kmalu zatem v bolnišnici zbudil iz kome, je bil prepričan, da je v letu 1980 in da je star 24 let ter še vedno živi pri starših. Pravi šok je doživel, ko se je prvič zagledal v ogledalu in v njem videl moškega s belimi lasmi, ne pa črnolasega mladeniča. Takrat je zajokal.
Kakšna žena?
Kot je pripovedal zgodbo za Il Messaggero, ni prepoznal ne žene ne sina. "V sobo je stopila neznanka, ki me je klicala Luciano. Spraševal sem se, kako ve, kako mi je ime," je opisoval takratne dogodke. Neznanka je bila žena, popoln neznanec je bil zanj tudi 35-letni sin. "Kako je lahko moški, ki se je rodil veliko pred menoj, moj sin? In kakšna žena? Nisem bil poročen, ampak sem bil zaročen, in ne s to žensko, ki je morala biti stara skoraj 60, ampak z 19-letno punco," je pripovedoval, kaj se mu je takrat motalo po glavi. Devetintrideset let spominov je izginilo kot kafra.
Vračanje v sedanjost
V bolnišnici so takoj začeli z zdravljenjem, vse od takrat skuša rekonstruirati svoje dosedanje življenje, tudi s pomočjo družine in prijateljev. Ni lahko in ne gre brez težav. Ni mu bilo lahko sprejeti, da ni več mlad fant, da ne more več lahkotno skakati po stopnicah in podobno. Z veliko truda in inteligence se je počasi spet navadil živeti 'v sedanjosti', ki je zelo drugačna od tiste, v katero se je po lastnem prepričanju zbudil: internet, pametni telefoni, ali pa navigacija v avtomobilu - vsega se je moral (spet) priučiti. "Še vedno se spomnim začudenja, ko sem se vozil v avtu, ki mi je na zaslonu pokazal zemljevid Rima, medtem ko mi je glas rekel, naj zavijem desno," je razlagal za rimski časnik.
V spominu ostalo ime vnuka
"Vsake toliko srečam koga, ki me pozdravi. Ampak ne vem, kdo je. Zato se iz vljudnosti pretvarjam, da ga prepoznam, in mu vrnem pozdrav," je razložil D'Adamo, ki pri 68 letih spet dela, zdaj kot hišnik v eni od osnovnih šol. V celotni zgodbi pa je najbolj zanimivo, da si je ob izbrisanem spominu za skoraj štiri desetletja zapomnil ime vnuka Mattea, ki se je rodil leta 2014.