Najbolj tradicionalno se kumina uporablja za blaženje težav z napenjanjem in vetrovi. Za časa vladavine Karla Velikega so jo gojili na vseh samostanskih vrtovih, samostanski zapisi pa so govorili o njeni zdravilni moči. Verjeli so tudi, da ima magično moč varovanja pred čarovnicami, pa tudi pred nezvestobo, zato so jo pogosto uporabljali kot sestavino ljubezenskih napojev. Uporabni deli rastline so še danes tako listi in korenine kot posušena semena, ki jih uporabljamo presna, kuhana, pečena ali pa iz njih pridobivamo eterično olje.
Zoper krče, nevarne bakterije in za dober tek
V zdravilne namene kumino najpogosteje uporabljamo ob želodčnih težavah in težavah žolčnega mehurja, pomirjevalno deluje tudi na črevo, blaži krče in odpravlja črevesne vetrove. Eterično olje preprečuje razrast bakterij, ki sicer povzročajo nepravilen razkroj hranil in nastanek strupov. Kumina je primerna tudi kot naravno zdravilo za otroke in dojenčke, kadar jih zvijajo krči. Kuminovo olje sprošča mišice črevesja, kar pripomore k blaženju krčev. Zato je kumino smiselno dodajati k težko prebavljivi in mastni hrani; izboljša tudi okus jedi. Nezaželeni učinki niso znani, zato velja za zelo varno začimbo.
Uporaba v kuhinji
V kuhinji se pretežno uporabljajo semena kumine, za začinjanje jedi. Marsikomu sicer močan okus semena ni všeč, zato se je v zadnjih letih povečala prodaja kumine v prahu, a vedeti moramo, da tako v telo vnesemo precej manj koristnih sestavin. Uporabo kumine priporočamo pri rženem kruhu, klobasah, zeljnatih jedeh, sirih, juhah, jedeh s svinjino, golažu, pri kuhanih jabolkih in tudi likerjih, alkoholnih pijačah … Liste divje kumine, ki jo najdemo na travnikih, pa lahko dodajamo solatam in juham, njen okus spominja na mešanico peteršilja in kopra.
