Leto 2023 obeležuje 10. obletnico delovanja projekta mirovne regije Alpe-Jadran (MRAJ), ki si prizadeva vzpostaviti regijo sožitja med Slovenijo in Avstrijo. Po desetletju vzpostavljanja regije miru smo govorili z dr. Danijelom Grafenauerjem, raziskovalcem na Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani. Grafenauer na INV med drugim že od leta 2005 preučuje slovensko narodno vprašanje, slovenske avtohtone manjšine in manjšinsko varstvo v EU.
Projekt mirovna regija Alpe-Jadran z odprtim javnim dialogom skuša vzpostaviti regijo miru, sožitja in sodelovanja. Sprva je projekt vključeval Slovenijo in Avstrijo, danes pa deluje na širšem prostoru. Kot pravi Grafenauer imajo največjo odgovornost pri prenašanju sporočila miru predvsem politični predstavniki in predstavniki civilnodružbenih organizacij.
Dr. Danijel Grafenauer: »Medtem, ko urejamo naš zgodovinski spomin, da nas ne bi brez konca ločeval, ampak raje spodbujal k vzajemnim dobrim delom, naj nam optimizem vzbujajo že majhni koraki, ki kažejo, da stara nasprotja lahko tvorijo nove zgodovinske slike in spomine.«
Projekt mirovna regija Alpe-Jadran letos vstopa v 10. leto delovanja. Kako naprej in kakšne priložnosti so se pojavile za ustvarjanje prihodnosti naše regije?
»Zadnje »stoletje vojn« je v prostoru Alpe-Jadran pustilo številne brazgotine in nezaceljene rane in povzročilo nastanek novih, potencialnih žarišč konfliktov. Da je prostor Alpe-Jadran pravcati laboratorij, kjer lahko preizkušamo številne ideje in načine, kako uresničevati cilje skupne Evropske unije, nam je vsem bolj ali manj jasno. A ljudje in družbene skupnosti, ki jih tvorijo, so zapleteni organizmi, pogosto zelo iracionalni v svojih ravnanjih. Kljub temu pa menim, da je »čas zrel«, da se v prostoru Alpe-Jadran zavemo bogastva v raznolikosti ter priložnosti, ki jih zanimiva in bogata regija ponuja prebivalcem tega območja. Prepričan sem, da nas več stvari zbližuje, kot pa ločuje. K temu stremi tudi projekt Mirovna regija Alpe-Jadran.«
Kakšen je pravzaprav cilj projekta?
»Z odprtim in vključujočim javnim dialogom o odnosih med državama in znotraj držav želimo prispevati k boljšemu razumevanju, sožitju in sodelovanju v celotni regiji Alpe-Jadran. Pri tem ne gre za spreminjanje zgodovinskih dejstev, ki so jasna in znanstveno sprejeta, temveč predvsem za procese učenja, postopnega spoznavanja »nasprotne« strani in poslušanja s ciljem. Ciljem ustvarjanja regije miru, sožitja, sodelovanja in boljše prihodnosti na tem turbulentnem območju.«
Čemu se znotraj projekta namenja največ pozornosti?
»V projektu Mirovna regija Alpe-Jadran sodelujoči posamezniki, organizacije in institucije iz Slovenije ter Avstrije na različnih delavnicah razpravljamo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Spoznavamo različne poglede in mnenja ter poskušamo oblikovati skupne sklepe in izjave. Posebno pozornost namenjamo večinsko/manjšinskim odnosom in stanjem v Avstriji ter v Sloveniji.«
Naša nasprotovanja pogosto izhajajo prav iz nepoznavanja sogovornika. Nam manjka prostora za dialog?
»Za odločitev za dialog je potreben pogum. Dialog pomeni, da se seznaniš, slišiš in razumeš razloge »nasprotne« strani, čeravno se z njimi ne strinjaš. Spoznaš, da na isto zgodovinsko dogajanje ljudje v tvoji bližini, tvoji sosedje, gledajo iz drugega zornega kota. Kmalu uvidiš, da nek zgodovinski dogodek, ki za nekoga, narod, pomeni zmagoslaven trenutek v zgodovini, za drugega, narod, pomeni trenutek težkega zgodovinskega poraza, ki prav tako definira njegovo dojemanje sveta in razmerij v njem. Dialog mora imeti vsebino in ne sme biti sam sebi namen. Ko se pogovarjamo o travmatičnih zgodovinskih dogodkih in ideoloških ločnicah, moramo zgodovino regije dobro poznati, tudi iz različnih nacionalnih zornih kotov. Poznati moramo vzroke in posledice, posamezne ideološke in zgodovinske težnje ter silnice.«
Pa smo na pravi poti?
»Pot, ki so jo začeli na avstrijskem Koroškem, ki smo jo prenesli tudi na čezmejno raven v okviru projekta Mirovna regija Alpe-Jadran, je pot boljšega razumevanja zgodovine in konfliktov te regije, je pot boljšega sodelovanja, je pot v prihodnost. Saj, kaj pa je alternativa? Raziskave kažejo, da odprte meje in raznolikost v ljudeh zbujajo strah. Zato je potrebno ta strah nasloviti, pojasniti, razgraditi. To pa lahko naredimo z izobrazbo, poznavanjem dejstev. Eden izmed ciljev projekta MRAJ je zato večjezičnost v regiji. Obvezno učenje sosednjih jezikov je cilj, ki bi brez dvoma prispeval k rušenju meja in pregrad.«
V kakšni obliki vidite rešitve, ki bi jih lahko implementirali v prihodnosti? Kakšna orodja nas bodo privedla do resnično mirovne regije?
»Vsi trije totalitarizmi (fašizem, nacizem in komunizem) imajo težak nahrbtnik v regiji. Zato bi moral imeti prostor Alpe-Jadran politična orodja in mehanizme, ki bi morebitne bodoče napetosti in konflikte v regiji in znotraj držav preprečevali. Ti lahko namreč ob nepazljivosti povzročijo veliko gorja in škode. Kot možno orodje vidim platformo dialoga in prizadevanja za sodelovanja predvsem znotraj posameznih držav pa tudi med njimi. To razumem kot pot, neprestano prizadevanje in opozarjanje na mirno in plodno sobivanje ter skupno delovanje za boljšo družbeno prihodnost regije.«
